"Profesionalno narejen film. Človeka prepriča, da podnebne spremembe sprejme kot realnost in ne kot fikcijo. Film je sicer tudi velika reklama za Ala Gora in njegovo pozitivno okoljsko držo. Škoda, da ni postal predsednik ZDA." - Janez Podobnik

Včeraj ste se srečali s člani koalicije za Volovjo reber, kaj ste se pogovarjali?

Prišli so v močni zasedbi, mi prav tako, navzoči so bili vsi, ki so bili vključeni v pridobivanje različnih soglasij in dovoljenj. Koalicija za Volovjo reber je ponovila svoj pisni formalni predlog, da bi se delno, sicer veljavno gradbeno dovoljenje razglasilo za nično. O tem bo odločal organ, ki je na našem ministrstvu pristojen za izdajo gradbenih dovoljenj. Smo pa sprejeli njihov predlog, da se v okviru državne strategije opredelijo območja, ki imajo ustrezne vetrne potenciale in so z vidika varstva narave primerna za namestitev vetrnih elektrarn. Na moj predlog pa bomo skupaj pripravili posebno okroglo mizo o prihodnosti vetrnih elektrarn v Sloveniji.

Volovja reber je precej nesrečna zgodba, saj gre za zeleno pridobivanje energije, toda na precej sporni lokaciji.

Beseda nesrečna morda ni najboljša, je pa zadeva zelo kompleksna in postopek traja zelo dolgo. Podedoval sem ga iz prejšnjega mandata in še ni v celoti končan. Na tem pogovoru je bilo tudi jasno povedano, da je izdajatelj delnega gradbenega dovoljenja investitorja opozoril na potencialno tveganje in možnosti zapletov zaradi ne v celoti dokončanih postopkov.

Večinski lastnik investitorja Elektra Primorska je država.

Ima 80-odstotni delež.

Torej ima tudi država svoje upravljavske možnosti in odgovornosti pri izbiri lokacije?

Glede na lastniški delež ima država v nadzornem svetu temu primerno število članov, in kot mi je znano, ti podpirajo to investicijo. Tudi odbor za okolje in prostor državnega zbora je na lastno pobudo obiskal samo lokacijo in tudi podprl ta projekt. Kot minister za okolje in prostor sem v zelo zapletenem in odgovornem položaju. Podpiram čimvečjo uporabo obnovljivih virov energije, med drugimi tudi vetrno energijo. Zavedam pa se, da je umestitev vetrnih turbin v prostor potencialno konfliktni postopek, zato ga treba voditi maksimalno transparentno in strokovno. Odločba ARSO, ki je dal soglasje, ima več kot 40 strani. Kdor jo bo bral, bo videl, da je bilo v to vloženo ogromno strokovnega dela.

Zakaj je ARSO spremenil mnenje? Najprej je bil proti gradnji, potem pa se je z njo strinjal.

Ključna sprememba je bila v tem, da pri izdaji okoljevarstvenega soglasja ARSO ni avtomatsko vezan na strokovno mnenje, ki ga pridobi s strani Zavoda za varstvo narave. Mislim, da je pravilno, da imajo pristojni organi diskrecijsko pravico, da svojo dokončno odločitev sprejmejo na podlagi proučitve vseh strokovnih mnenj.

Agencija je sprejela svojo odločitev na podlagi mnenja Zavoda za varstvo narave in na podlagi drugih pozitivnih mnenj. Pozitivna mnenja pa so bile raziskave, ki jih je naročil investitor Elektro Primorska.

Kot rečeno, je odločba ARSO zelo obsežno gradivo, v njem so povzeta mnenja različnih strokovnih institucij ter različnih strokovnjakov. Med drugim gre tudi za občutljivo vprašanje, kaj v takem primeru pomeni območje Natura 2000. Znotraj območja Natura ni vnaprejšnje prepovedi posegov in dejavnosti, vsaka stvar je možna in jo je treba presojati od primera do primera. Celo če ocene kažejo, da bo nekemu območju povzročena precejšnja škoda, direktiva, ki je podlaga za to varovano omrežje, ne izključuje posega. Država članica EU, ki odobri tak poseg, pa mora izkazati, da je bil za poseg izražen velik javni interes in da ni bilo drugih možnosti za preusmeritev oziroma da ne bi povzročili drugih škodljivih vplivov. To je treba v oddanem poročilu posebej navesti. Še nekaj je zelo pomembno: da se z nadomestnimi ukrepi določeni živalski vrsti ali rastlini omogoči, da v bližini živi normalno življenje, če se izrazim preprosto.

Kakšno pa je vaše osebno mnenje, ali je Volovja reber dobra odločitev ali ni?

Volovja reber je z naravovarstvenega vidika pomemben prostor. Mislim, da je eden ključnih problemov kolizija z ujedami. In prepričan sem, da sprejeti ukrepi omogočajo, da se bo ta vrsta ohranjala še naprej.

Vaš koalicijski politični kolega Jožef Jerovšek je nedavno v parlamentu dejal, da v Sloveniji obstajajo ekofundamentalisti. Ali res obstajajo?

V Sloveniji obstaja veliko število ljudi, ki so predani čistemu in zdravemu okolju in iskreno verjamejo, da je simbioza med človekom in naravo ena pomembnih življenjskih kvalitet in tudi življenjski slog. Vedno sem cenil ljudi, ki imajo zeleno paradigmo za način življenja. Če smem narediti preskok v kratek politični diskurz: kot predsednik Slovenske ljudske stranke želim prispevati premik iz stranke, ki poudarjeno gradi na zavzemanju za podeželje in njegovo poseljenost, v stranko, ki zavestno sledi zavzemanju za naravo, ekosocialnemu tržnemu sistemu in zdravemu načinu življenja.

S strani ekologov smo slišali mnenje, da jim radi prisluhnete, a ste ujetnik svoje volilne baze, ki ni naklonjena ekologiji.

Ta interpretacija je napačna. Imam veliko izkušenj v političnem delovanju in vem, da ljudje, tudi kot volilci, na koncu vrednotijo celovitost tvojih ravnanj. Politik, ki je ujetnik "parcialnosti" svoje volilne baze, na koncu ne bo zadovoljil niti tistih, katerih parcialne interese naj bi predstavljal. Kot personalist sem se vedno zavzemal za holistični, celostni pristop. Verjamem v trajnostni koncept razvoja. Še najbolj mi je žal, da nimam več časa za pogovore s predstavniki različnih društev, gibanj, in drugih, ki sestavljajo zelo pestro paleto nevladnih okoljskih organizacij. Veselim se pogovorov z njimi, ker me bogati njihovo znanje, tako družboslovno kot naravoslovno in tehnično. Moja želja je, da bi nekatere vključil kot svetovalce in sodelavce v ekipo na ministrstvu, še posebej pri predsedovanju EU. Kot že rečeno, pa je moja slaba lastnost ta, da sem jim pri svojih prioritetah posvečal premalo časa.

Na voljo ste imeli skoraj dve leti.

Vsekakor je mogoče ta odnos bistveno okrepiti. Je pa dejstvo, da je vlada na naš predlog v letošnjem letu sprejela sklep o najemu prostorov za potrebe okoljskega centra, v katerem bodo imele nevladne organizacije kakovostne možnosti za svoje delovanje. Osnovna naloga centra bo tako odpreti politični prostor za vse akterje civilne družbe, dvigovati kulturo odprtosti in prostega dostopa do informacij ter nadgraditi celoviti informacijski sistem varstva okolja.

Dobra tretjina Slovenije je v Naturi 2000. Se vam zdi ta številka previsoka?

Ta številka je najvišja v Evropi. Marsikje slišim očitke, tako od županov, lastnikov gozdov in zemljišč, pa tudi različnih investitorjev, da je skoraj 36 odstotkov previsoka številka za Slovenijo in da jo moramo poskušati znižati. Poglejte paradoks, v katerega sem ujet, zagovarjati moram štafetno palico, ki sem jo dobil od svojega predhodnika, ki je takrat zelo pogumno, a ne dovolj transparentno izkoristil časovno stisko, ko je določal območja Nature 2000. Povedati pa moram, da gledam na Naturo 2000 kot na veliko razvojno priložnost in ne oviro za Slovenijo.

Kaj je glavni problem Nature 2000?

Kot sem že rekel, premalo transparentno določanje mej. Župani niso bili dovolj seznanjeni, lastniki zemljišč so bili samo obveščeni, da sodijo v to omrežje, nihče jih ni nič vprašal niti obvestil, da poteka postopek določitve območij. Če samo pogledamo z vidika kmetov, so še vedno zelo žive izkušnje iz časov socializma, ko so se jim vse omejitve zgodile od zgoraj. In to vzbuja elementarno nezaupanje. Pred kratkim smo imeli na Hajdini pri Ptuju srečanje kmetijcev, okoljevarstvenikov in strokovnjakov za zaščito podtalnice. Triurna razprava se je končala pozitivno, z aplavzom. Uspešno smo prepričali lastnike zemljišč v prvem ali drugem vodovarstvenem pasu, da bodo sprejeli biološki ali kombinirani način kmetovanja ali pa se bodo odločili za zamenjavo svojih zemljišč. To je prava pot, pot pogovora.

UMAR je pred dnevi objavil poročilo, kjer je poleg dobre gospodarske rasti omenil tudi, da je okolje v Sloveniji preveč obremenjeno.

Formulacija je približno naslednja: "V zadnjih letih se je Slovenija uspešno gospodarsko razvijala, ohranjala se je kakovost življenja, sočasno pa se je premalo zmanjševal pritisk na okolje." Ocena izhaja tudi iz objektivnega dejstva velike gospodarske rasti. Ta mimogrede ni le zasluga prejšnjih vlad, kot včasih slišimo, temveč gre za velik uspeh aktualne koalicije in razumljivo pomeni nočno moro za opozicijo. V poročilu, ki ga omenjate, je jasno povedano, da se je v letu 2006 povečala proizvodnja emisijsko intenzivnih industrij. Velika gospodarska rast ima kot neželeno posledico tudi povečanje rabe električne energije in drugih primarnih energentov. Gre za kovinskopredelovalno industrijo, za elektroindustrijo, tudi za gradbeništvo. Dejstvo je, da v tehnološkem smislu slovenska industrija ob določenih izjemah še ni bila zmožna ohranjati visoke gospodarske rasti ter hkrati zmanjševati porabo energije in s tem tudi pritiske na okolje.

Ali mislite, da so ti strogi okoljski standardi v EU cokla razvoja Slovenije?

Ne, ne gre za coklo razvoja Slovenije. Gre za strateško odločitev EU, ki je prava, saj ne želi svojega razvoja za ceno negativnih vplivov na okolje. Je pa to drzna odločitev, ki lahko zmanjšuje konkurenčnost Evrope v primerjavi z nekaterimi azijskimi državami, ZDA ...

Nekateri so mnenja, da bi se morala država odpovedati aluminiju iz Kidričevega in potem ne bi potrebovali tako velikih energetskih investicij.

Mi smo se že odpovedali najbolj energijsko potratni proizvodnji aluminija v Kidričevem. Z ustavitvijo dela elektrolize smo zmanjšali porabo za dve elektrarni na spodnji Savi.

Kaj pa na bolj individualni ravni, ali država recimo subvencionira varčne žarnice?

Tak program je v pripravi. Izvajamo pa vrsto drugih programov za povečanje učinkovitosti rabe energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije.

Kaj recimo? Če bi začeli z gradnjo hiše, ki naj bi bila ekološka, kaj bi dobili subvencionirano?

Subvencioniran bi bil nakup sodobnega kotla, s katerim bi z biomaso ogrevali hišo, potem subvencioniramo sončne kolektorje, toplotne črpalke. Pri gradnji hiše bi lahko dobili tudi ugoden kredit Ekološkega sklada za toplotno izolacijo, okna in vrata, če bi izpolnjevali nadstandardne zahteve glede energetske učinkovitosti.

Ste gledali film Ala Gora?

Seveda sem ga gledal. Profesionalno narejen film. Človeka prepriča, da podnebne spremembe sprejme kot realnost in ne kot fikcijo. Film je sicer tudi velika reklama za Ala Gora in njegovo pozitivno okoljsko držo. Škoda, da ni postal predsednik ZDA.

Je vaše stanovanje v Ljubljani naročeno na t. i. zeleno energijo?

Moje službeno stanovanje je ogrevano na daljinsko ogrevanje; veseli me dejstvo, da si ponudnik tovrstne toplote v Ljubljani aktivno prizadeva nadaljevati uspešno zmanjševanje energentov, ki imajo za posledico visoke stopnje polutantov, ter jih nadomeščati z okoljsko primernejšimi energenti. Dodajam tudi, da ministrstvo pripravlja operativni program za zeleno javno naročanje, v katerega bomo vključili tudi obveznost javnega sektorja, da se oskrbuje z določenim deležem električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije.

Kako pa mislite rešiti problem prometa v Sloveniji, ki je eden izmed večjih izpustov CO2 v okolje?

To je težko vprašanje. Slovenija je izrazita tranzitna država in tovorni promet se hitro povečuje. Temu vprašanju posveča Evropska komisija posebno pozornost tudi v Akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost, še posebej z zahtevo po omejitvi emisij avtomobilov na 120 g CO2 na km do leta 2012. Če smo iskreni, so za odgovor na vaše vprašanje pristojni različni vladni resorji.

Kaj pa prevozi tovornjakov po železnicah?

To je gotovo ena od rešitev - tudi zato je čimprejšnja posodobitev železniškega prometa izjemno pomembna.

Eden od načrtov je, da bi Ljubljana dobila poglobljeno železnico, kjer bi vozili vlaki iz večjih okoliških krajev s številnimi postajami.

Te ideje podpiramo. Tu je tudi priložnost za zasebni kapital. Poleg drugih vprašanj se prav o tem projektu pogovarjamo z ljubljanskim županom. Projekt pa bo, podobno kot posodobitev železnic, zahteval zelo veliko denarja.

Ali podpirate gradnje novih jedrskih elektrarn v Sloveniji?

Daleč najcenejši vir energije je v tem, da je čim manj porabimo. Zato dajem učinkoviti rabi energije najvišjo prioriteto. Naslednji korak je nedvomno čimvečje ekonomsko še smotrno pokrivanje potreb po energiji z obnovljivimi viri energije. Če se bo potem ugotovilo, da tudi to ne zadostuje, potem je jedrski reaktor realna opcija. Govorimo o drugem jedrskem bloku. Tako je tudi zasnovana resolucija o nacionalnih razvojnih projektih.

Ali zbirate ločene odpadke?

V družini zbiramo ločene odpadke, kot nam omogoča sistem tam, kjer živimo, v Ljubljani in v Cerknem.

Kam mečete recimo tetrapak od mleka, v embalažo za karton ali plastiko?

To je bolj vprašanje za mojega sina.

Ljudje se namreč trudijo in poskušajo odpadke sortirati, potem pa pride smetarski tovornjak in vse skupaj pomeša.

Kjer se to dogaja, je žaljivo do tistih, ki želijo in tudi dejansko ločeno sortirajo odpadke. To je nekonsistentno. Število centrov za ločeno zbiranje se v Sloveniji stalno povečuje. Žal pa se v Sloveniji še vedno reciklira premalo odpadkov. Tudi zato smo lani uvedli okoljske dajatve na gume, na elektronsko opremo in na odpadno embalažo, ki imajo tudi motivacijski učinek.

Odvoz gradbenih odpadkov je lahko precej draga zadeva, saj jih zaračunajo na odlagališču. Še posebej zoprno je odstranjevanje azbestnih salonitnih strešnih kritin, ki jih je treba zapakirati v posebne vreče. Marsikdo se zaradi visokih stroškov raje odloči, da jih zavrže nekam v naravo.

Odpadki, ki vsebujejo azbest, so ob nestrokovnem ravnanju nevarni za človekovo zdravje. Mimogrede, obstajajo ugodni krediti za menjavo azbestne strešne kritine. Pomembno je, da so po Sloveniji enakomerno razporejena urejena odlagališča, kjer je odlaganje teh odpadkov dovoljeno. Res pa je, da to nekaj stane. Je pa absolutno neodgovorno, da bi se kdo zaradi takega stroška odločil, da jih nenadzorovano odvrže. To je tudi kaznivo.

Ampak kako prepričati ljudi, da tega ne bodo vrgli ponoči v gozd?

Najbolj prepričajo svoje starše njihovi otroci, ekošole, ekovrtci, otroci so praviloma najbolj dosledni nadzorniki svojih staršev. Ključna sta torej vzgoja in način življenja. Drugo je seveda represija, kontrola, inšpekcije. Ljudem bo moralo biti pod častjo, da bi odvrgli odpadke v naravo. Država nima denarja, da bi lahko financirala čisto vse. Že samo azbestnih odpadkov od salonitnih kritin je ogromno.

Če potegnemo neko grobo primerjavo, sicer že poznano v Sloveniji, se vam zdi družina Strojan ekološki problem?

Družina Strojan ni to, kar namigujte. Pred časom sem bil kot predsednik vladne komisije za vprašanja romske etnične skupnosti povabljen na pogovor z vodstvom svetovne zveze Romov. In ko smo predstavljali različna področja življenja Romov v Sloveniji, so bili zelo pozitivno presenečeni. Med drugim sem jim predstavil, kako se bomo lotili problematike nelegalnih romskih naselij, predstavljen je bil slovenski model šolanja romskih otrok; prav tako tudi podpora podjetniški iniciativi med Romi, ki bi konkretno pomenila nova delovna mesta. Vodstvo svetovne zveze Romov je dogajanje z romsko družino Strojan razumelo kot posamičen primer, ki ga bodo vsi vpleteni rešili v skladu s svojimi pristojnostmi, ob tem pa to dogajanje ne more in ne sme vplivati na odnose med večinskim prebivalstvom in Romi v Sloveniji. Geneza dolgoletnih konfliktov med člani družine Strojan in krajani Ambrusa pa je zelo zapletena. Osebno sem prepričan, da če bi organi represije v samem začetku dosledno sankcionirali nezakonita, tudi nekatera kriminalna dejanja članov družine Strojan, se konflikt ne bi razrasel do takšnih razsežnosti. Vsekakor pa trenutno Strojanovi na začasni lokaciji v Rojah pri Ljubljani živijo človeka vredno življenje. Prvenstveno gre tudi za kakovost življenja otrok, ki so prej živeli v za otroke neprimernih razmerah.

Postavljen je rok, ko jim morate najti primerno novo lokacijo, vam bo do 15. aprila uspelo?

Poudarjam, da so si ta rok postavili Strojanovi sami. Intenzivno iščemo primerno novo lokacijo. Imamo nekaj dobrih predlogov. Kot rečeno, pa so te možnosti za bivanje v Rojah za vse člane družine, še posebej za otroke, primerne, od zdravstvenega varstva do rednega obiskovanja šole in vrtca.

To bi lahko imeli tudi v Ambrusu.

Ne, tam so bile življenjske razmere zelo slabe. Kršene so bile pravice otrok. Kot predsednik komisije si bom prizadeval, da bomo našli primerno lokacijo, uredili lastniška razmerja, da bo ta družina zaživela povsem normalno življenje. V Sloveniji se vzdušje izboljšuje. To se je pokazalo tudi v preteklih dneh ob praznovanju svetovnega dneva Romov. Zato se ne smemo ujeti v časovno stisko nedogovorjenega roka 15. april, pač pa potrpežljivo in v dialogu poiskati dobro trajno lokacijo. Lahko tudi povem, da sem bil prisoten na pogovorih, kjer je bilo načelno sprejeto, da se bo trajna lokacija našla do takrat, ko bodo otroci končali šolanje. Lahko pa seveda tudi prej, za kar si zelo prizadevamo.

Zaradi postopkov državnih organov v Ambrusu lahko družina dobi po sodni poti tudi veliko odškodnino.

Tega ne komentiram. Če bo prišlo do postopkov, bodo o njih odločala sodišča. S tem se ne obremenjujem. Moja naloga je, da ob vodenju vladne komisije najdemo novo stalno lokacijo.

Konflikt okoli družine Strojan je bil posledica nekih napetosti, ki jih niso znale razrešiti ne prejšnje ne aktualna vlada.

Prejšnje vlade so bile preveč pasivne, čeprav so se lotile nekaterih zadev, vendar ne dovolj odločno. Prepričan sem, da bi ta problem reševali enako zavzeto, tudi če ga ne bi sami mednarodno "razširili".

Se vam zdi, da politika noče reševati romske problematike, ker Romi niso priljubljeni pri volilcih?

Sam ne mislim tako. Tudi kot predsedniku SLS mi je znano, da nekateri uspešni župani iz kroga naše stranke dobro sodelujejo z Romi in so veliko naredili za reševanje njihovih problemov. Tudi sam sem odprt za ta vprašanja in v mojih nastopih ne boste slišali in videli nestrpne besede ali drže.

Nekateri politiki pa, vsaj to priznajte, delujejo zelo nestrpno.

Odgovornost nosijo sami, in če bodo šli prek meje, obstajajo postopki, da jih bodo sankcionirali.

Naredimo še en, podoben grob most, pri Romih je problem v odnosu z lokalno skupnostjo. Podoben primer v odnosih je pri medvedih. Se vam ne zdi izraz odvzem medvedov iz narave preveč ciničen?

Kaj pa bi vi predlagali? Izraz je vzet iz nekaterih dokumentov.

Kaj je bistvo tega problema? Morda pospeševanje reje drobnice na območjih medveda?

Tega je vedno manj ... . Bistvo tega problema so nekateri trendi v zadnjih štirih, petih desetletjih. Eden izmed njih je zelo intenzivno zaraščanje podeželja na področju potencialnega in siceršnjega habitata medvedov. Populacija rjavega medveda se je povečala, prihaja do primerov, ko je ogroženo človekovo življenje ali lastnina. Sam sem kot minister to področje podedoval s 1. 1. 2005, ko je prišlo pod okrilje MOP; ne vem sicer, zakaj ni ostalo na ministrstvu za kmetijstvo, če imajo tam lov. Moj resor je očitno najbolj primeren za reševanje različnih konfliktov.

Nekateri vaše ravnanje z medvedi, odstrel stotih, povezujejo z dobrikanjem vaši volilni bazi.

Kje pa, ali veste, kdo so naši volilci? Odstrel 100 medvedov pomeni upoštevanje strokovnih stališč Zavoda za gozdove Slovenije. Pomeni odgovorno držo pristojnega ministra, ki mora skrbeti za ravnotežno stanje prosto živečega medveda, hkrati pa tudi za varnost ljudi in njihovega premoženja.

Kdo pa so tradicionalni volilci SLS?

Volilci SLS, na primer v Celju, kjer smo bili najmočnejši na lokalnih volitvah, nimajo nič z medvedi.

Hočete reči, da ima SLS več urbanih volilcev kot podeželskih?

Naša želja je, da bi se uravnotežili. Na zadnjih lokalnih volitvah se je to začelo uravnoteževati. Celje, Maribor, Slovenske Konjice, Laško ...

Toda ali vam niso uspeha zagotovili posamezniki, ki so priljubljeni med svojimi volilci, recimo celjski župan Bojan Šrot ali Franc Kangler v Mariboru?

Osebnost kandidata potegne, vendar mora biti tudi dobra lista. Nikakor ne sprejemam teze, da je neka moja odločitev vezana na neko špekulativno politično računico. Problematika rjavega medveda je zelo resna in jaz pristopam v okviru uveljavljene procedure.

Nenavadno je, da odstrelno število medvedov tako niha.

Ne morem komentirati, kaj se je dogajalo takrat, strokovna ocena je, da je v Sloveniji med 500 in 700 rjavih medvedov. Če velja spodnja številka, to pomeni, da se vsako leto število medvedov poveča za 125. Ali veste, kaj to pomeni? Tega ne bi podcenjeval! Ne vem, ali je to vpliv mile zime, toda sam sem v stiku z župani v teh krajih in medvedi tam postajajo resen problem. Strah je zelo velik, odhod otrok v šolo postaja resen problem, ostajajo predeli Slovenije, predvsem dolenjske in notranjske občine, kjer se je to sorazmerje povsem porušilo.

Eden od problemov je ukinitev mrhovišč daleč od naselij.

Ukiniti smo jih morali zaradi pojava BSE. Slišim veliko ugovorov stroke proti temu in resno razmišljamo, da bi jih ponovno uvedli. Del lovske stroke pa temu izrecno nasprotuje. V letošnjem letu bomo sprejeli dokončno odločitev. Veliko je divergentnih mnenj, zato še vedno razmišljamo. Glede medvedov predlagam še eno rešitev: da bi jih podarili drugim državam. Žal pa jih, tako kot v preteklosti, ne želijo sprejeti ali pa so jih pripravljeni sprejeti zelo majhno število. To vedno povem mojim kolegom ministrom, ko me pobarajo glede medvedov. Poglejte, majhna Slovenija premore torej od 500 do 700 medvedov, velika Francija pa skoraj nobenega.

Zakaj medvede odstranjuje intervencijska skupina in ne lokalni lovci, ki vedo, kje se gibljejo medvedi?

Ve se, točno kdaj in kako deluje intervencijska skupina. Treba je razumeti, da imajo ljudje pravico do življenja v mirnem okolju. Medved je lepa žival, toda vzbuja občutek strahu, še posebej pri otrocih. Si predstavljate, da bi napadel nič hudega slutečo skupino otrok, ki gredo v šolo? Ta možnost v Sloveniji obstaja. Rad bi poudaril tudi, da smo v tem mandatu v politiko upravljanja s populacijo rjavega medveda vnesli tudi nov element; to je varnost ljudi in njihovega premoženja, tudi tako, da smo povečali odzivnost intervencijske skupine.

Ste kdaj medveda videli v živo?

Enkrat, ko sem bil še poslanec državnega zbora v prvem mandatu. Bili smo na dopustu in moram povedati, da mi je malo zaledenela kri.

Vaša stranka si je prizadevala za sprejem resolucije o Hrvaški. Zakaj?

Naša stranka je to resolucijo predlagala že v prejšnji sestavi DZ, vendar nam ni uspelo niti to, da bi prišlo do njene obravnave na delovnem telesu. Nikoli ni bilo pravega časa za sprejem te resolucije. Enkrat so volitve v Sloveniji, pa na Hrvaškem, pa evropske volitve ... Resolucijo Slovenija potrebuje. Cilj je jasna in nedvoumna opredelitev Državnega zbora Republike Slovenije kot najvišjega državnega organa do odprtih mejnih vprašanj z Republiko Hrvaško. Takega dokumenta državni zbor doslej žal še ni sprejel, je pa tak dokument izredno pomemben pri kakršnemkoli načinu dokončnega reševanja mejnih vprašanj, še posebej ob dejstvu, da se je do teh vprašanj hrvaški sabor že opredelil 26. marca 1999, ko je bila sprejeta deklaracija o stanju meddržavnih odnosov med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo.

Na sestanku s predsedniki strank so dejali, da je škoda, da resolucija ni bila sprejeta že prej. Nemalo presenečen sem jih spomnil, da je niso podprli niti lani niti v prejšnjem mandatu, ko smo jo dali v proceduro. SLS je bila vedno odprta za popravke in dopolnitve.

Pred volitvami pa ste se recimo sprli na mostu čez Dragonjo.

Vendar ne iz notranjepolitičnih razlogov. Šli smo na obisk k slovenskemu državljanu, ki je volil na evropskih volitvah, s tem, ko je Slovenija vstopila v EU, so v EU prišli tudi zaselki na levem bregu Dragonje.

Hrvati se s takšno interpretacijo zagotovo ne strinjajo.

Ali mi lahko dokažite, da ti zaselki ne sodijo v EU?

Če bi šel recimo kak državljan mimo mejnega prehoda, bi ga aretiral hrvaški policist.

Opozoril bi, da gre za začasno mejno točko. Hotel sem povedati, da če v nekaj verjameš, potem moraš tako ravnati.

EU in njeni politiki niso navdušeni, da pogojujemo vstop Hrvaške z nerešenimi problemi.

EU-politiki so tudi slovenski politiki. Slovenija sooblikuje evropsko stališče do Hrvaške.

Ima Slovenija enega izmed ključev za vstop Hrvaške v EU?

To je stališče zunanjega ministra Dimitrija Rupla in ga podpiram. V koalicijski pogodbi piše, da Slovenija podpira vstop Hrvaške v EU in podpira ga tudi SLS. Resolucija ni uperjena proti Hrvaški, temveč jo potrebuje politika, da bodo vsi državni organi ravnali v skladu z njo.

Kaj pa pravite na zahteve nekaterih slovenskih politikov po večjem delu Istre?

Sam podpiram stališča naše stranke, ki so zelo realna. Drugih zahtev ne podpiram.

Ali podpirate morebitni referendum za vstop Hrvaške v EU?

Ideja o referendumu ima podlago v slovenski ustavi, zakonih, poslovniku DZ. Kot predsednik stranke sem zavezan, da rešujem problematiko na ravni resolucije. Kar pa se tiče referenduma, je to evropska pot, ki vedno obstaja. Predlaga ga skupina državljanov, med njimi so člani SLS, ki mimogrede ne nasprotuje vstopu Hrvaške v EU. Oni bodo ocenili, kako in kdaj bodo to zelo močno orodje uporabili. V koalicijski pogodbi piše, da Slovenija podpira vstop Hrvaške v EU, vendar le, če bo Hrvaška na evropski način reševala vprašanje meje.

Mislite, da eden od razlogov, zakaj se zgodba o Hrvaški in Sloveniji še ni končala, izvira iz časov prodajanja orožja?

V Slovenski ljudski stranki se o morebitnih razlogih za relativno neuspešnost Slovenije pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško nismo uradno pogovarjali še na nobenem organu stranke. Dejstvo je pa, da predstavniki Slovenske narodne zveze pri SLS na podlagi stališč poznavalcev in strokovnjakov (dr. Duša Krnel Umek, prof. Ana Kalc Hafner, mag. Pavel Zupančič, dr. Marko Jakomin in drugih), ki se ukvarjajo s problematiko pravične meje s Hrvaško, pogosto izražajo ogorčenje in začudenje, da ob vseh močnih zgodovinskih, pravnih in političnih argumentih Republika Slovenija ne nastopi na način, ki bi zagotavljal dober končni rezultat, ampak se največkrat zadovolji z bolj ali manj prepričljivimi odzivi Slovenije na enostranske poteze Republike Hrvaške.

Koga boste podprli na predsedniških volitvah?

Odločitev še ni dokončna. Funkcija predsednika države je zelo pomembna v simbolnem pa tudi dejanskem smislu, saj predlaga mandatarja, ustavne sodnike, guvernerja Banke Slovenije. Kljub temu da je aktualni predsednik države postavil to funkcijo na raven, ki je nekoliko nenavadna. Tudi zelo redka v svetovni praksi. Predsedniške volitve jemljemo resno. Svojim kolegom v stranki sem predlagal, da podpremo kandidata ali kandidatko, ki je realno izvoljiva in ki je programsko politično blizu kroga, ki ga pokriva SLS. Lojze Peterle bi zato lahko bil dobra izbira, toda dokončna odločitev še ni sprejeta.

Kaj pa kandidatura Boruta Pahorja?

Če bi kandidiral, ga SLS ne bi podprla. Pri predsedniških volitvah moraš podpreti kandidata, ki ti je blizu po programsko-političnih usmeritvah, vrednotah, svetovnem nazoru ... Kar pa ne pomeni, da ne cenim Pahorja kot dobrega predsedniškega kandidata.

Kako pa ocenjujete potezo vašega pomladka, ki je z gverilsko akcijo napadel Gregorja Golobiča?

Ne strinjam se, da je šlo za neko gverilsko akcijo. Kolikor sem seznanjen, je bila plakatna akcija tudi simbolična, dejstvo pa je tudi, da so še pred tremi meseci vsi akterji namere po ustanovitvi stranke zanikali, danes pa je to realnost. Imamo zelo dober pomladek, 500 novih članov je vstopilo v zadnjih mesecih. So zelo odločni pri nekaterih stališčih in včasih so namerno provokativni. Mislim pa, da so kar zadeli. Če bi nam kdo pred dvema letoma dejal, da se bodo dogajale tako dinamične spremembe na slovenski levici, bi se nam zdelo nerealno. Premiki so tako na vsebinski kot tudi na programski ravni. Dogajanje v LDS opominja velike etablirane stranke, kot je tudi naša, da moraš vedno negovati medčloveške odnose, da moraš vedno delati na svojem programu in da moraš znati živeti v poziciji in v opoziciji. Društvo Zares bo moralo prepričati volilce, da želijo "v nove mehove naliti novega vina". To bo težka naloga.

Padanje podpore vladnim strankam se kaže tudi pri vaši stranki.

Podpora SLS je v anketah vsaj trikrat manjša, kot se izkaže na volitvah. Vedno se je potrdilo, da je treba rezultate trikrat, štirikrat pomnožiti. Na lokalnih volitvah nam je kazalo 2 %, potem pa smo jih dobili 9,5 %.

Lokalne volitve so zelo specifične. SLS vedno dobiva na njih več glasov kot na državni ravni.

Tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah smo začeli z 2 %, končali pa pri 6,8 %.

Imeli pa ste tudi 19 %.

Točno, to je izziv za našo stranko, da postane zmagovalna stranka.

Kaj pravite na analize in kritike nekaterih posameznikov, da si je ta vlada preveč podredila vse družbene sfere? Dr. France Bučar je dejal, da si je politični sistem podredil številne podsisteme, politika je prodrla v šolstvo, znanost, v medije ...

To se je dogajalo tudi v prejšnjih vladah. Ta kritika je pavšalna. Treba je biti konkreten in povedati primere z imenom in priimkom. Ponavljam, vse to se je zelo subtilno dogajalo tudi pod vladami dr. Janeza Drnovška.

Vi imate izkušnje iz obeh vlad.

Da, imamo izkušnje iz sodelovanja v različnih vladah.

Boste tudi tokrat dva meseca pred volitvami zapustili koalicijo?

Oprostite, mi nismo zapustili vlade, temveč smo bili iz nje odslovljeni.

Boste tudi tokrat odslovljeni?

SLS je konstitutivni člen te vlade, saj smo jo prek Zbora za republiko skupaj sooblikovali. Smo trdni in zelo delavni. V koalicijo vnašamo notranjo trdnost in kompetenco vodenja.

Vendar, če ponovno pride do političnega preobrata, boste spet postali vladna stranka ali bi raje ostali v opoziciji?

Moje mnenje je, da bi bilo dobro, če bi ta koalicija dobila še eno priložnost in bi še z enim mandatom končala svoje velike projekte. Upam, da bodo z dobrim vodenjem EU v prvi polovici prihodnjega leta volilci to spoznali. Slovenija ne potrebuje velikih koalicij. In o tem sem trdno prepričan.