"LDS so zapustili tisti, ki se niso mogli sprijazniti s porazom na volitvah. In pravzaprav so bili ti tudi delno odgovorni, da smo volitve izgubili. Vprašanje je, ali je teh nekaj ljudi še vedno mnenjskih voditeljev." - Katarina Kresal

Predsednica LDS ste postali v nasprotju z ustaljeno prakso političnega marketinga, po kateri stranke na vodstvene položaje postavljajo znane obraze, nikakor pa ne prikupnih, mladih žensk. Kaj to pomeni?

To pomeni, da je omenjena praksa napačna.

Pomeni vaša izvolitev tudi konec stare LDS in konec slovenske tranzicije, ki jo je LDS utelešala?

Marsikdo je trdil, da je LDS tranzicijska stranka in da je z njo konec. A to ne bo držalo. LDS je imela krizo, saj se ni znala spoprijeti s porazom na volitvah in z novo, opozicijsko vlogo. To je pripeljalo do notranjih sporov, ker ljudje niso bili vajeni delati v novih razmerah. Za stranko ni bilo dobro, da so jo mnogi zapustili in da so se notranji odnosi tako zaostrili. Po drugi strani pa se je stranka v tej zgodbi očistila, se ponovno konsolidirala. Sedaj gradimo na novem temelju.

Kako pa ocenjujete napade iz koalicije? Je Janezu Janši uspelo stranki odvzeti kredibilnost, kar je povzročilo njeno krizo? Navsezadnje je na koncu prav vas enačil s kontinuiteto.

Ne, kredibilnosti ti ne morejo odvzeti drugi, zapraviš si jo lahko le sam, z nespametnimi akcijami in neustreznimi reakcijami. Res je edino, da je Janši uspelo priti na oblast s pomočjo zelo ostrih napadov na LDS.

Se tudi vam zdi, da je napetost med LDS in SDS včasih ali pa še vedno na precej osebni ravni, tako da presega vsebinska vprašanja?

Splošno načelo resne politike in demokratične družbe bi moralo biti, da znata opozicija in pozicija korektno komunicirati. In kot vidimo, je v našem političnem prostoru te korektnosti zelo malo. Politika je postala stvar starih sporov in zamer. To je treba priznati.

Čeprav boste morali priznati, da je bil vaš predhodnik, Jelko Kacin, tudi precej oster predsednik in se je z Janšo pravzaprav dopolnjeval.

Gospod Kacin je imel svoj način komunikacije, kar mu je marsikdo očital. A ne smemo pozabiti, da je stranki omogočil nov začetek. Menim, da je bila ta njegova konstruktivna vloga pri reorganizaciji stranke veliko pomembnejša.

Kacin je v stranko potegnil več lokalne politike, ki je prej ni bilo. Program, s katerim je postal predsednik stranke, je pomenil tudi premik v smeri populizma, kar je potem plačal s tem, da je izgubil intelektualno elito. Se strinjate?

Oprostite, mi intelektualne elite nismo izgubili, ta obstaja na več ravneh in tudi na lokalni, zato sama te ločnice ne bi postavljala tako ostro. V vsaki stranki je potrebna komunikacija med centralo in lokalnimi odbori, kjer je baza stranke. To je pomembno in v LDS je tega primanjkovalo. Na kongresu sem jasno povedala, da brez tesnejših stikov ter pogovorov med ljudmi na terenu in vodilno ekipo ne moremo prenoviti in okrepiti stranke. Mi se torej intelektualni eliti nismo odpovedali.

Gotovo pa je zato LDS izgubila vplivne mnenjske voditelje z ogromno izkušnjami.

Ampak ne smete pozabiti, da je v stranki ostalo veliko zelo izkušenih ljudi, ki so bili med prvimi, med začetniki LDS. Če sem poštena, so LDS zapustili tisti, ki se niso mogli sprijazniti s porazom na volitvah. In pravzaprav so to tudi tisti, ki so bili delno odgovorni, da smo volitve izgubili. Vprašanje je, ali je teh nekaj ljudi še vedno mnenjskih voditeljev.

Pa ne bi bilo v tej situaciji bolj logično, če bi predsednik stranke postal kdo, ki je bil, kot pravite, začetnik LDS?

Ne rečem, da ne bi bilo logično, saj so to izjemno inteligentni ljudje. Kateri izmed njih bi bil zagotovo dober predsednik. Vendar se je stranka odločila, da bo naredila rez s preteklostjo, kar pomeni, da med ljudmi, ki so že bili na vidnih položajih, ne bo znova iskala vodilnega. Stranka si želi svežega pristopa in drugačnega pogleda na politiko. Tisti v stranki, ki so bili primerni za predsednika in ki bi lahko kandidirali, so se tej možnosti odrekli in se s tem jasno in družno izrekli za novega človeka.

Ali pa jih je bilo strah te odgovornosti?

Tako resne odločitve so dobro premišljene. Zagotovo so dobro pretehtali svojo odločitev, tudi jaz sem jo.

Kdo je prišel k vam z idejo, da postanete predsednica LDS?

Ker doslej v politiki nisem bila aktivna, je to moral biti nekdo, ki me že dlje časa pozna, ki je videl, kako delam, ki me je slišal govoriti, ki je z menoj debatiral, ki je poznal moje mnenje o določenih vprašanjih. Ta oseba je bil Jožef Školč.

Od kod se poznata?

Približno pred petimi leti naju je seznanil moj partner Miro Senica.

S čem pa vas je prepričali in kakšne pogoje ste postavili vi?

Zgodba se je razvila dokaj hitro. Pogovori s Školčem in potem s širšim vodstvom stranke so trajali kakšen mesec dni. Tudi zame to ni bila lahka odločitev. Preden sem se dokončno odločila, sem želela natančno oceniti, ali si me stranka res želi videti na tem mestu, predvsem pa, ali imam podporo glavnih organov stranke. Nisem imela interesa priti v stranko samo zato, da postanem prva predsednica, ampak da pridem na mesto, kjer bom lahko kaj naredila. Nekaj pa lahko naredim samo, če imam široko podporo. Dejansko je informacija, da sem potencialni kandidat, prišla v javnost nekaj dni prehitro. Želela sem se prej predstaviti še v poslanskem klubu in svetu stranke. Na koncu smo to vseeno korektno izpeljali.

Kakšni so bili zadržki članov stranke?

Prvi odzivi so bili povezani z vprašanji, kdo sem, od kod prihajam in kakšna so moja znanja. Zavedala sem se, da me večina članov stranke ne pozna, vsaj ne kot osebo z izoblikovanimi političnimi stališči. Zato sem si želela spoznati čim več članov lokalnih in pokrajinskih odborov. Potem ko sem uradno povedala, da želim kandidirati, sem mesec dni potovala po Sloveniji, kjer sem imela skoraj 30 predstavitev.

Kje pa ste našli skupne interese z LDS?

S Školčem se poznamo zasebno. Je izjemen sogovornik, eden pametnejših ljudi, kar jih poznam. Ima svoje nazore in o njih govori. Mesec pred odločitvijo je bil zato zelo zanimiv. Nisem neobčutljiva na to, kaj se dogaja. Moti me, kako se politika izvaja v teh časih, in ni mi všeč, kaj se je zgodilo z mojo stranko. Vedno sem namreč volila LDS. To je bila stranka, ki je zagovarjala moje vrednote, ki je imela enake cilje kot jaz in ki je ne nazadnje združevala tudi intelektualni potencial, ki mu je uspelo izpeljati vse velike projekte v Sloveniji, vključno z vstopom v EU. Odločitev, da kandidiram za predsednico LDS, sem zelo tehtno premislila. Vedela sem, kaj vse se bo zgrnilo name, a v politiko sem šla, ker verjamem, da lahko nekaj naredim. Moja prva politična zmaga je bila, da mi je uspelo LDS prepričati in z veliko večino prepričljivo zmagati na kongresu.

Kako boste sanirali visoke dolgove in komu stranka pravzaprav sploh dolguje denar?

Denar dolgujemo podjetjem in posameznikom. Po statutu je za finančno sanacijo stranke sicer odgovoren generalni sekretar. Sama hočem biti s situacijo sproti seznanjena, saj je finančna konsolidacija eden od pogojev, da lahko normalno delamo. Odprte terjatve bomo poplačali z dolgoročnim kreditom.

Prej ste dejali, da vam je bila LDS ves čas najbližje in da ste jo ves čas volili. Toda ali lahko poveste, ali ste se v zadnjih 15 letih v politiko vključili kaj bolj aktivneje? Ste denimo kdaj protestirali, ste podpisali kakšno peticijo?

Verjetno je najpomembneje, da sem vedno volila LDS, da sem šla na vse volitve in na vse referendume. To je največ, kar lahko naredi nekdo, ki se s politiko profesionalno ne ukvarja. Vedno sem se opredelila, dala sem svoj glas.

Ali ste bili še kako drugače politično aktivni?

Stala sem v dežju na Kongresnem trgu in na Roški. Bila sem na vseh tistih demonstracijah ob začetku našega osamosvajanja. A v življenju je pač tako, da dveh stvari hkrati kvalitetno ne moreš početi. Svojo kariero sem posvetila pravu. To pa ne pomeni, da sem politični analfabet, kot kdaj slišim, ali pa, da nimam odnosa do politike, da je ne poznam in da nimam svojega mnenja. Če se primerjam s svojimi kolegi, s katerimi smo hodili v šolo, sem bila ena redkih, ki me je politika zanimala že od nekdaj. Sicer pa, verjemite, da tisti, ki so me povabili, tudi vedo, da niso izbrali človeka, ki nima pojma o politiki. S tem bi jih preveč podcenjevali.

Kakšna je po vaše razlika med Zares, SD in LDS? So razlike vsebinske ali gre za različne združbe podobnih interesnih skupin?

Čisto tehnično bi dejala, da sta LDS in SD parlamentarni stranki, Zares pa je društvo kot vsako drugo civilno društvo, ki jih je mnogo. In tudi če se bo Zares oblikoval v stranko, to še ne bo parlamentarna stranka, ampak vsaj do prihodnjih volitev ena izmed množice zunajparlamentarnih strank. Nepovezani poslanci, ki sedijo v parlamentu, ne morejo predstavljati stranke, ki je ni. To je treba vedeti. Zato so v resnici Socialni demokrati edini, s katerimi se lahko enakovredno pogovarjam. A propos levice: sama LDS umeščam na sredino. Mi smo sredinska, razvojno naravnana stranka. Ne gre za vprašanje levice ali desnice, ampak za široko sredino.

Če sem prav razumel, se z Zares sploh ne pogovarjate?

Tega nisem rekla, ni pa korektno, da se politična razmerja delijo med LDS, SD in Zares. Zares se mora šele dokazati. Nikogar nočem podcenjevati, še manj trditi, da mi ni do pogovora. Sem odprta in nimam nobenih osebnih zamer. A ko govorimo o različnih politikah in strankah, je le treba povedati, da je Zares društvo in ne parlamentarna stranka.

Verjetno pa je Zares le vaša pomembna konkurenca, h kateri je odšlo precej javnomnenjske podpore.

Tudi porast volilcev SD je šel na račun naše slabe forme. Njihova popularnost ni le posledica njihovega delovanja, ampak tudi odsotnosti našega. Pri zadnjih javnomnenjskih raziskavah se to vidi: k LDS se vrača del volilcev, ki je po krizi v stranki šel pogledat drugam.

Tudi Borut Pahor denimo trdi, da so sredinska stranka. Trditev, da ste sredinska stranka, lahko razumemo tudi tako, da je vaš najpomembnejši cilj široka podpora ljudi, za kar ste pripravljeni žrtvovati jasna stališča.

To je vaša teza. Jaz pa moram jasno povedati, kaj je bilo glavno sporočilo našega kongresa in moje izvolitve: Mi bomo ostra opozicija! Mi tudi nismo podpisali nobenega sporazuma z vlado, Borut Pahor pa ga je. Tudi sporazuma o nenapadanju med predsedovanjem EU nismo podpisali. Naša drža je jasno opozicijska, naša stališča kritična. In tudi sama menim, da je treba postaviti jasno opozicijo tej vladi. Po tem se razlikujemo.

Se pravi, da pri teh aktih še naprej vztrajate?

Da, seveda. A to ne pomeni, da ne bomo korektna in strokovna opozicija ali da želimo nagajati. Do mednarodne skupnosti mora Slovenija zavzeti nadstrankarsko stališče. V vsakem primeru pa si ne želimo odvzeti vloge nadzornika vlade.

Do prvih trenj med vami in Pahorjem je prišlo že takoj po vaši izvolitvi, pri iskanju skupnega predsedniškega kandidata. Kaj ste se naučili iz te zgodbe?

Če se spomnimo nekaterih Pahorjevih izjav, lahko na prvi pogled vidimo, da v resnici pri tem postopku ni šlo za iskanje skupnega kandidata. Sama bi si takšno iskanje predstavljala takole: imamo nekaj možnih kandidatov in potem skupaj pretehtamo, koga podpreti. Seveda Borut Pahor tega ni naredil. On je enostavno postavil svojega kandidata, za katerega je potem iskal podporo. Mi na tak postopek nismo pristali, saj menimo, da je Mitja Gaspari zelo dober izbor. Konec koncev tudi ni potrebe, da bi se opozicijske stranke prisilno poenotile okrog ene osebe. Za LDS je pomembno, da imajo volilci izbiro.

Pa vam je Pahor obljubil, da se bo posvetoval z vami?

Borut Pahor me je poklical istega dne, ko je bil kongres - po njem. Predlagal je, da bi se sestala in dogovorila o tej zadevi. A še preden sva se dobila, je javno povedal, da podpira Danila Türka in da od tega ne odstopa. Tako se je težko pogovarjati o skupnem kandidatu.

Se pravi, da se ni izkazal za konsenzualnega politika, za kakršnega se predstavlja?

Do dogovora očitno ni prišlo.

Se strinjate z Janševo izjavo, da ima Slovenija jadra obrnjena v pravo smer, le kak oblaček nas moti na nebu?

Če bi bilo tako, ne bi kandidirala za predsednico LDS. Očitno sem mnenja, da ladja ne pelje v pravo smer.

Kaj konkretno pa vas moti?

Ta vlada je imela, glede na dobro gospodarsko konjukturo, res lepo priložnost, da zbere, po domače povedano, nekaj rezerve na zalogo. To se ni zgodilo. Vlada je obljubila vrsto reform, ki pa niso bile izpeljane. Obljubila je, da bo končala privatizacijo gospodarstva, česar ni naredila. Tam, kjer pa se je lotila privatizacije, je to naredila netransparentno in zato z manjšim učinkom za proračun.

Skratka, na prvo mesto postavljate neizvedene reforme, nato pa neuspelo privatizacijo gospodarstva?

Da. In še to, da ni izkoristila ugodne gospodarske rasti.

Ampak sedanji in bivši predsednik države, Milan Kučan in Janez Drnovšek, sta na prvo mesto postavila nekaj drugega. Govorila sta o avtoritarni politiki in o razmerah, ki naj bi bile danes na nekaterih področjih še celo hujše kot konec 80. let.

Perspektiv je seveda več, a če pogledamo tehnično, so za blaginjo ljudi pomembne zadeve, ki sem jih omenila. V začetku najinega pogovora pa sem že poudarila, da v Sloveniji primanjkuje dialoga in konsenza o pomembnih vprašanjih. Probleme in odprta vprašanja bi bilo treba reševati na podlagi širokega političnega dogovora. To je tudi to, o čemer sta govorila Kučan in Drnovšek.

Ste zadovoljni, kako mediji poročajo o LDS in o vas?

Kontraproduktivno bi bilo govoriti o zadovoljstvu ali nezadovoljstvu. Ne mislim govoriti o tem, ali so se mediji spravili name ali ne. Ali so nepošteni ali ne in ali upoštevajo vse moje lastnosti ter podobno. To bi bilo neumno. Nikogar ne bom prepričevala z besedami, ker mora moje delo govoriti samo zase. Če bomo v stranki dobro delali, verjamem, da bom medijsko dobro sprejeta. Mediji poročajo, kritizirajo, komentirajo in bodo to nalogo vedno opravljali. Prav je tako, na meni pa je, da se izkažem.

Ker prihajate iz gospodarstva, imate morda več informacij o zakulisnih dogodkih. Kako si razlagate zadnje boje med Istrabenzom in Pivovarno Laško?

Gre gotovo za spopad dveh močnih skupin. Na eni strani je Pivovarna Laško in prijateljske družbe, na drugi strani je Istrabenz in do njega prijateljske družbe. Kakšen bo konec, je težko predvideti. Zelo pomembno je, da se politika ne meša v gospodarstvo. Doslej je bilo političnih intervencij v gospodarstvo mnogo preveč. Gospodarstvo je treba osvoboditi političnih lovk, ki jih steguje ta vlada. V LDS se v prvi vrsti zavzemamo za človekove pravice, za pravno državo in za učinkovito in konkurenčno gospodarstvo, ki zagotavlja potrebne prihodke, da lahko to, kar zaslužimo, uporabimo za potrebne socialne transferje.

Še delate v odvetniški pisarni Mira Senice?

Za zdaj še delam, ker moram kot vesten človek svoje projekte pripeljati do konca ali jih predati svojim naslednikom. To ne gre čez noč.

Ali zastopate v katerem od primerov tudi direktorja Dela Danila Slivnika?

Ne. Sicer pa o naših strankah ne govorimo.

Kako boste zagotovili neodvisnost vašega političnega dela od zasebnih interesov, torej premoženja, kapitalskih vložkov in interesnih povezav, ki ste jih vzpostavili v času dela v odvetniški pisarni?

Delam že več kot deset let in pri tem sem bila uspešna. Sedaj, ko vstopam v politiko, bom svoje premoženje predala v upravljanje ustreznim ustanovam, npr. bankam. To bom uredila v naslednjih nekaj mesecih. Takoj po svoji izvolitvi za predsednico LDS na kongresu v Žalcu pa sem odstopila iz vseh nadzornih svetov, katerih predsednica in članica sem bila.

Ko ste postali predsednica, so mnogi govorili o kapitalskem prevzemu LDS. Nameravate objaviti, kje imate kapitalske vložke in koliko?

Nisem javni funkcionar, da bi to morala. Že jeseni bo z mojim premoženjem upravljala profesionalna ustanova. To me razbremenjuje slehernega dvoma, hkrati pa prinaša neodvisnost. Prav to hočem: stopiti v politiko neodvisno, biti poštena in koristna.

Je premoženje rezultat vašega dela, ali priznate, da ste bili v pravem trenutku na pravem mestu?

Kar sem zaslužila, je plod samodiscipline ter trdega in dolgoletnega dela. Z delom na sodišču sem začela takoj po pravni fakulteti. Daleč od tega, da bi bilo dobro plačano. Nato sem dobila ponudbo od Kapitalske družbe, kar mi je omogočilo veliko bolj neposreden vpogled v gospodarstvo. Od tam sem odšla na Western Wireless International za direktorico pravnega oddelka, kar je bil korak k še večji odgovornosti. Delo je bilo ves čas projektno in naporno, tudi v odvetniški pisarni. Marsikdo pozablja, da je to izredno težek poklic, v katerem moraš prevzemati velike odgovornosti in bremena. Pomeni stalno prisotnost, preživljanje dopustov s telefoni in računalniki ob sebi, družabnega življenja pa je zelo malo. Vsak uspeh nosi s seboj zelo veliko dela, ki ga večina ne vidi. To je delo do pozne noči v pisarni in rdeče oči ob treh zjutraj.

Kaj menite o zahtevah delavcev, ki želijo, da jim plače rastejo v skladu s produktivnostjo gospodarstva, glede na to, da si vodstveni delavci izplačujejo v sedanjih ugodnih razmerah visoke nagrade, vlada pa jim je tudi znižala dohodnino?

Dolgoročno mora imeti država vzdržen makroekonomski sistem. Zapravimo lahko le toliko, kolikor zaslužimo. Res je, da imamo sedaj začasno zelo visoko gospodarsko rast, vendar se nihče ne ukvarja s tem, kaj bo, ko ta ne bo več tako visoka. Že sedaj inflacija skokovito narašča. Če se plače povečajo, se bo konkurenčnost gospodarstva znižala, kar bo vodilo do zmanjšanja števila delovnih mest. Treba se je vprašati, ali si torej na dolgi rok lahko privoščimo nekontroliran dvig plač. Zato se je treba o tem široko in strpno pogovarjati s socialnimi partnerji in doseči primeren socialni sporazum, ki ne bo ogrozil prihodnosti države.

Očitno ste zadržani do tega. A zakaj bi se morali delavci žrtvovati za nekaj, za kar se vodilni ne?

Tisti, ki imajo individualne pogodbe, imajo ponavadi tudi individualne obveznosti in odgovornosti, ki so zelo velike. Njihova plačila so odvisna predvsem od učinkov.

Ste lahko konkretnejši: če bodo šli jeseni sindikati na cesto, kjer bodo zahtevali višje plače, jih bo LDS podprla?

Upam, da do tega ne bo prišlo. Kot sem že povedala, se je treba strpno pogovarjati, saj gre za zelo občutljiva vprašanja. Če je mogoče, se je treba dogovoriti in sindikatom jasno predstaviti, kaj pomeni za državo in tudi za splošno blaginjo, če se popusti pri plačah.

Kaj pa menite o davčni reformi, s katero je Andrej Bajuk znižal obremenitev najbogatejših?

Strinjam se, da je treba zmanjšati davčno obremenitev. Naše prebivalstvo, delovna sila in podjetja so preveč obremenjeni, zato je prav, da težimo k nižanju davkov. Vendar ne smemo pozabiti, da je treba takšno znižanje primerno uravnotežiti in izpad prihodkov nadomestiti. Pogrešam torej tehtne analize, ki pri tako imenovani vladni davčni reformi nikoli niso bile narejene. Pripraviti bi bilo treba celovito, strokovno dobro utemeljeno davčno reformo, česar pa sedanja vlada ni storila. Takšno reformo bi podprla tudi LDS.

Tudi gradnji megazabavišča, če se ne motim, ne nasprotujete, želite pa predhodne analize.

Jasno je, da mora biti Slovenija odprta za vse investicije, a ne za vsako ceno. Z našega vidika bi bilo treba izpolniti tri pogoje. Prvič, nujno je treba narediti analizo dolgoročnih učinkov, ne samo za državo, ampak prav posebej za lokalno skupnost in okolje. Pri tem je treba upoštevati sociološke, okoljske, prometne in varnostne vidike. Take analize še ni. Drugič, odprto se je treba pogovarjati s predstavniki lokalne skupnosti, kar se še ni zgodilo. In tretjič, če si še tako odprt za tuje investicije, morajo imeti domači investitorji enake pogoje. Prav nobene potrebe ni po privilegiranju tujcev.

Se strinjate s predlogom varuhinje človekovih pravic, da bi v ustavo vpisali obstoj nemške manjšine?

Po naši ustavi imamo v Republiki Sloveniji dve manjšini: italijansko in madžarsko. Zavzemanje LDS za pravice manjšin je treba brati v sozvočju z obstoječimi pravnimi normami. Zato bo treba predvsem na strokovni in politični ravni presoditi, ali gre za manjšino ali ne.

Kaj pa nekaj deset tisoč Srbov, Hrvatov, Črnogorcev, Makedoncev, Bošnjakov in Albancev? Evropski komisar za človekove pravice je večkrat dejal, da gre v tem primeru za manjšinske skupnosti, ki bi morale uživati posebne pravice, ker so v Sloveniji ostali po razpadu skupne države.

Osnovno stališče je, da morajo imeti vsi državljani Republike Slovenije enake pravice. Zavzemam se za to, da lahko vsi v Sloveniji živeči pripadniki narodov in narodnosti gojijo svojo kulturo in svoj jezik. V tej raznolikosti in odprtosti vidim enega velikih prihodnjih potencialov Slovenije. Če smo bili nekoč najbolj razvita republika skupne države, zakaj danes ne bi mogli biti evropski zgled sožitja različnosti?

Imate kakšne težave z odhajanjem na hrvaško morje?

Ne, nimam.

Kje pa ste bili na dopustu?

Nisem še bila in ne vem, če bom sploh šla.

Kako pomembna je za vas osamosvojitev? Se strinjate z Janšo, da je šlo v tem primeru za uresničitev tisočletnega sna?

Osamosvojitev je gotovo velik korak za slovenski narod. Dobili smo državo. Nisem pa za tisočletne metafore.

Menite, da bi se morala država izbrisanim opravičiti?

Ne gre za vprašanje opravičila. Gre za konkretna pravna dejanja, ki jih mora država narediti. Odločbe ustavnega sodišča so jasne. Mi vztrajamo na stališču, da je treba sprejeti navaden zakon, ne pa problem urejati z ustavnim zakonom zato, da bi zaobšli odločbo ustavnega sodišča. Sprejem ustavnega zakona bi v resnici pomenil kršitev ustave in posledično rušenje pravnega reda države.

Kako pa gledate na položaj in vlogo cerkve v Sloveniji? Ima cerkev preveliko moč?

Katoliška cerkev je v Sloveniji tradicionalno močna, dobro organizirana in ima veliko vernikov. Kot liberalka se bom vedno zavzemala za strogo ločitev cerkve od države. Po drugi strani pa je cerkev pomembna institucija, tako da mora biti vsak politik sposoben z njo voditi korektne pogovore.

Se vam zdi, da so bili povojni poboji ena od posledic NOB?

NOB in povojnih pobojev ne gre enačiti, saj sta to dve različni zadevi. NOB so vodili partizani. Partizani so bili na strani zaveznikov. Šlo je torej za odpor proti okupatorju in fašizmu. To je zgodovinska resnica. Vprašanje povojnih pobojev je čisto drugo vprašanje. Je vprašanje zlorabe oblasti in teptanja človekovih pravic. Z mojega vidika je sicer vredno vsega obsojanja. V resnici pa je od takrat minilo že več kot 60 let, zato bi morali to poglavje zapreti. Čas je, da se usmerimo v prihodnost.

Bi vi oklestili vojaški proračun in odpoklicali naša dva inštruktorja iz Iraka?

Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami v tujini relativno največ vojakov. Ni potrebe, da je vojska naš paradni konj.

Ste že kdaj kadili travo ali njene ekstrakte?

Ne. Nikoli. Tudi cigaret ne. Priznam pa kakšen cigarilos.

Menite, da bi bilo treba homoseksualcem omogočiti posvojitev otrok?

Homoseksualci bi morali imeti popolnoma enake pravice kot vsi drugi državljani. Vse pridobljene civilizacijske norme veljajo tudi za njih. Kakšna je njihova spolna preferenca, je njihova zasebna stvar. Vsako posvojitev je tako ali tako treba skrbno pretehtati, ne glede na to, ali gre za homoseksualni ali heteroseksualni par, in ob tem zlasti na prvem mestu upoštevati pravice otrok.

V ZDA pravkar teče bitka za demokratskega kandidata na predsedniških volitvah. Kdo vam je ljubši, temnopolti Obama ali ženska, Hillary Clinton?

Narobe je, da njuno tekmo vsi posplošujejo na spol in barvo kože, nihče pa se ne ukvarja z njunima programoma. Oba programa sta si v bistvenih točkah podobna, kar spet kaže, da je prav, da ima ena opcija več dobrih kandidatov. Oba govorita o boljšem zdravstvenem sistemu, o prenehanju vojne v Iraku in o večji energetski neodvisnosti. Če pa se že moram opredeliti, se nagibam k Hillary Clinton, ki je kot bivša odvetnica tudi moja stanovska kolegica.

Urad za makroekonomske analize je ponovno opozoril na negativne demografske trende v Sloveniji, ki so povezani z nizko rodnostjo. Vas to skrbi?

Da, me skrbi. In država bi morala za to poskrbeti. Ne sicer z aktivnim pozivanjem, naj imajo državljani otroke, ampak z ustvarjanjem primernega okolja za mlade družine.

Vi še nimate otrok?

Ne, jaz še nimam otrok.

Kaj pozitivnega je po vašem mnenju za skupnost naredila sedanja oblast in zakaj menite, da ste boljši od sedaj najpopularnejšega Pahorja?

Načeloma so občasne spremembe oblasti dobre in potrebne. Najboljše, kar je ta oblast naredila za Slovenijo, je, da nam je zelo jasno pokazala, kako je, če je na oblasti. Zato da so tudi tisti, ki so imeli prej drugačne predstave, sprevideli, kako stvari v resnici stojijo. Glede Socialnih demokratov pa: mi smo veliko jasnejši od Socialnih demokratov Boruta Pahorja. Mi bomo aktivna opozicija. Mi menimo, da se je treba opredeljevati. To je razlika, to je drža LDS.