Elektro-kadrovanje

Novi nadzorni sveti v elektro-podjetjih?

Nova vladajoča koalicija pripravlja kadrovske zamenjave v največjih elektrogospodarskih podjetjih. Mandati direktorjev se namreč iztekajo, nove direktorje pa bodo imenovali nadzorni sveti. Tem se mandat sicer še ni iztekel, načeloma naj bi trajal še vsaj dve leti, ker pa sedanja vladajoča koalicija v nadzorih svetih nima zagotovljene večine, hiti s spremembami posadk nadzornikov elektro-podjetij. Kljub temu, da bodo novi direktorji elektrogospodarskih podjetij imenovani po volitvah, si lahko sedanja vladajoča koalicija s kadrovskimi manevri zagotovi vpliv v pomembnem delu gospodarstva.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Nova vladajoča koalicija pripravlja kadrovske zamenjave v največjih elektrogospodarskih podjetjih. Mandati direktorjev se namreč iztekajo, nove direktorje pa bodo imenovali nadzorni sveti. Tem se mandat sicer še ni iztekel, načeloma naj bi trajal še vsaj dve leti, ker pa sedanja vladajoča koalicija v nadzorih svetih nima zagotovljene večine, hiti s spremembami posadk nadzornikov elektro-podjetij. Kljub temu, da bodo novi direktorji elektrogospodarskih podjetij imenovani po volitvah, si lahko sedanja vladajoča koalicija s kadrovskimi manevri zagotovi vpliv v pomembnem delu gospodarstva.

Sedanji nadzorni svet Savskih elektrarn sestavljajo Aljoša Pečan Gruden (ex generalni sekretar ministrstva za gopspodasrtvo), Vinko Gobec (Desus, Zveza upokojencev), dr. Ferdinand Gubina (profesor na fakulteti za elektrotehniko, predsednik nadzornega sveta Elesa), Marko Starman (ex svetovalec podpredsednika vlade, sedanji državni sekretar na ministrstvu za pravosodje) in Damjan Lah (ex državni sekretar na ministrstvu za delo). Nova vladajoča koalicija bi si prevladujoč vpliv za naslednja leta zagotovila tako, da bi Marko Starman ostal v nadzornem svetu, pridružili pa bi se mu dr. Jože Duhovnik (nekdanji direktor Litostroja, ki je bil aktiven v krščanski demokraciji), Marija Zagožen (uslužbenka SRD-a, soproga ministra Jožeta Zagožna) ter Robert Škof in Jožko Škulj.

V Dravskih elektrarnah naj bi bile spremembe podobno globoke. Sedanji nadzorni svet sestavljajo Jože Zidarič (LDS), Franjo Curanovič (ex Litostroj, kasneje ministrstvo za gospodarstvo), mariborski gospodarstvenik Rihard Vračko, Slavko Gabrovec in dr. Franc Pernek. Slednji naj bi ostal tudi v novem nadzornem svetu, pridružili pa naj bi se mu Ivan Draušbaher (SDS-ovski župan Mute), Davorin Kranjc (podpredsednik sveta SDS), Štefan Špilak (prvi direktor Krekove banke, ki je bil nekdaj aktiven pri krščanskih demokratih) ter Hilda Tovšak (ex glavna tajnica krščanskih demokratov).

Spremembe se obetajo tudi v trboveljski termoelektrarni. Sedanji nadzorni svet sestavljajo Zdenko Fritz (direktor Banke Zasavje), trboveljski župan Ladislav Žgajnar (kandidrali sta ga LDS in ZLSD), direktor Steklarne Hrastnik Stojan Binder, Jadranko Medak in Samo Burja. Novi nadzorniki pa naj bi postali Slavko Kmetič (sindikalist iz vrst SDS), Janez Lipec (SLS), Alojz Turk (novi državni sekretar na ministrstvu za delo, SLS+SKD), Anton Skuk (soprog poslanske Nade Skuk, SLS+SKD) ter Anton Hojnik.

Zelo sorodne spremembe se obetajo tudi Soškim elektrarnam, Termoelektrarni Brestanica ter Termoelektrarni Šoštanj. Površen pogled na sedanje nadzorne svete pokaže, da so ti sestavljeni iz petih ljudi, povprečno pa sta v vsakem nadzornem svetu vsaj dva člana, ki sta strankarsko blizu prejšnji vladajoči koaliciji. Predlagani nadzorni sveti so še za odtenek močneje politično obarvani, politični predznak novih nadzornikov pa je za 180 stopinj drugačen od starih nadzornikov.

Iz zakaj se strankam splača imeti vpliv v elektrogospodarstvu? Odgovor je enostaven. Zato, ker se splača obvladovati velike sisteme. Elektrogospodarstvo je še posebej zanimivo. Že Lenin je izračunal, da lahko Sovjetska zveza v komunizem pripotuje le ob pomoči elektrifikacije in oblasti sovjetov. Da je elektrifikacija zanimiva tudi za postsocialistične dežele, dokazuje podatek, da slovensko politično-finančno-gospodarsko prizorišče že celo petletko pretresa vprašanje, kdo bo imel glavno besedo pri investicijah in gradnjah elektrarn. Ob gradnji avtocest bo namreč prav gradnja novih hidroelektrarn eden največjih investicijskih projektov.