Še vedno brez kompasa

Številke, ki kažejo, kako je šlo slovenskemu turizmu v prvi polovici letošnjega leta, so na prvi pogled vsaj zgledne. Povedo, da je k nam prišla četrtina več tujih turistov kot v enakem obdobju lani, število domačih pa je ostalo približno tolikšno kot lani. No, zelo ugodna turistična bera in zanimivi podatki, da so bile nekatere zmogljivosti na vrhuncu sezone zasedene več kot stoodstotno, seveda še ne povedo vse zgodbe o tem, kako visoko kotira slovenski turizem.

Precej zamolčijo najprej zato, ker so primerjave z lanskimi povprečji lahko varljive, če vemo, da je bilo lansko leto, kar zadeva turizem, podpovprečno. Potem zato, ker iz številk še nič ne izvemo o tem, kakšen bo izkupiček na koncu. Zlasti, če vemo, da se ta v zadnjih letih neprestano zmanjšuje. In navsezadnje zato, ker je drugih, že skoraj tradicionalnih pomislekov tudi kar nekaj. Recimo, raven turistične ponudbe, tako trdijo nekateri, je na splošno precej prenizka. Pomeni, da je denarja od turizma temu primerno manj. Predvsem pa, to je s prejšnjim povezano, Slovenija še vedno nima izdelane podobe, s katero bi se predstavljala navzven. Manjka tudi celovita strategija na ravni države, v kakšni smeri naj bi se slovenski turizem razvijal.

Svetovna turistična organizacija slovenskemu turizmu v naslednjih desetletjih napoveduje nadpovprečen razcvet. Po mnenju njenih predstavnikov bo mednarodni turizem v Evropi dosegel v povprečju triodstotno letno rast, število turistov, ki bodo obiskali Slovenijo, pa bo raslo še enkrat hitreje. S šestodstotno letno stopnjo rasti števila tujih turistov naj bi leta 2010 k nam prišla skoraj 2 milijona, še desetletje kasneje pa že dobri 3 milijoni turistov vsako leto. Večji turistični prirast naj bi v prihodnje imeli samo Rusija in Hrvaška.

Čeprav se zdijo te napovedi prenapete in skoraj fantastične, je razlogov, zakaj se (lahko) ravno Sloveniji obeta tako dobra turistična bera, vseeno precej. Po turističnih zaslužkih se Slovenija sicer že zdaj s 505 USD na prebivalca uvršča med pomembnejše turistične države v svetu. Prva je Avstrija s 1390 USD, sledi ji Švica s 1040 USD, to sta edini državi z več kot 1000 USD turističnega zaslužka na prebivalca. Sledijo Irska, Španija, nato pa že države s približno 500 USD na prebivalca: Hrvaška, Francija, Italija, Grčija, Portugalska.

Zanimivo je, da so mnenja, kolikšen delež v gospodarstvu pripada turizmu, zelo različna. Po nekaterih izračunih je delež turizma v slovenskem gospodarstvu od 2 do 3 odstotke BDP. Po t. i. metodi nacionalnih satelitskih računov za turizem, ki jo priporoča Svetovna turistična organizacija, je Mednarodni inštitut za turizem pri nacionalnem turističnem združenju izračunal, da ta delež dosega 9,8 odstotka BDP.

Redefiniranje konceptov

V različnih dokumentih naše države je turizem poudarjen kot ena izmed prednostnih nacionalnih nalog. Pri tem je imidž države za trženje turizma ključnega pomena. Kljub temu jasno izdelane strategije in stališč o tem, kakšne so sploh naše konkurenčne prednosti, še nimamo. Promocija Slovenije poteka neusklajeno, nekontinuirano, parcialno, priznavajo celo vladni uradniki v različnih ustanovah. Strategija razvoja slovenskega turizma se v Slovenski nacionalni turistični organizaciji sicer pripravlja, saj je desetletje star načrt glede na nove usmeritve v svetovnem turizmu, povpraševanje, nove razmere v Evropi, turizem na spletnih straneh ipd. zastarel.

Nekaj se premika pri poenotenju pogojev za tiste, ki se lahko ukvarjajo s turizmom. Konec avgusta letos, recimo, poteče rok za pridobitev licenc za turistične agencije. Koliko jih je v Sloveniji, ni natančno znano, vendar naj bi jih od 700 registriranih delovalo kakšnih 200, morda 300. Po mnenju nekateri naj bi marsikatera izmed agencij, menda celo tretjina, po novem odpadla. Nasploh se pogosto trdi, da je turističnih agencij preveč. Po mnenju nekaterih iz stroke bi zadostovalo le nekaj nacionalnih organizatorjev potovanj in še morda ducat specializiranih.

Turistična podjetja v tujini se združujejo in so zato konkurenčnejša. Evropski trg, recimo, naj bi po nekaterih napovedih kmalu obvladovalo le pet velikih podjetij. Največji turistični koncern na svetu, TUI, recimo, ima več kot tri tisoč potovalnih uradov po svetu. Majhna podjetja se bodo morala specializirati, srednje velike agencije pa povezati z večjimi turističnimi sistemi. Mednarodni kapital se iz tradicionalnih industrij seli v potovalno industrijo, čeprav ta za zdaj še ne prinaša zanimivih kapitalskih donosov, jih pa, tako kot druge panoge nove ekonomije, obljublja. "Ni industrije na svetu, v kateri bi bila prisotnost elektronskih medijev tako intenzivna, kot je v potovalni industriji, in ni je industrije, v kateri bi bili procesi globalizacije izrazitejši. Horizontalne in vertikalne integracije so v potovalni industriji ustvarile vrsto multinacionalk. Najnovejše multinacionalke se pojavljajo v obliki svetovnih elektronskih distribucijskih in prodajnih sistemov," pravi Janez Pergar, direktor naše največje turistične agencije, Kompasa Holidays. V te sisteme se vključuje tudi Kompas; njegova mreža ima po svetu več kot 60 podružnic.

No, na podobo, predvsem pa prepoznavnost Slovenije pri tujih turistih naj bi pozitivno vplival vstop v EU; dve tretjini tujih gostov v Slovenijo že zdaj prihajata iz držav članic. Seveda bo zelo pomembno vlogo igrala ena temeljnih postavk, to je, kako se bo država lotila turizma in kakšne možnosti bo vzpostavila za njegov razvoj; za začetek, recimo, s strateškim načrtom, kako bomo na nacionalni ravni sploh prodajali turizem. Pergar: "Mislim, da ima turizem pri nas ustrezno mesto, vendar pa, žal, ni ustreznih akcij. Z razvojem slovenskega turizma na državni ravni, naj mi minister za turizem oprosti, se, žal, nihče ne ukvarja. Minister pravzaprav niti ne ve, kaj bi moral storiti. Škoda."

- 1996 - 1997 - 1998 - 1999 Turistična podjetja - 107 - 129 - 166 - 190 Igralnice - 151 - 135 - 140 - 137 Brezcarinske prodajalne - - - 209 - 163 - 165 Skupaj - 1230 - 1190 - 1120 - 1000