Arhar kot maskota

Ključno predvolilno vprašanje te dni se glasi: katera stranka bo skupaj z LDS sestavljala prihodnjo vlado. Še avgustovske ankete so kazale, da bi to lahko bila SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, saj se je uvrščala takoj za vodečo Drnovškovo LDS. Danes je stanje precej drugačno. Še vedno sicer vodi LDS, a to je tudi vse, kar je ostalo od avgusta. Bilanca članstva v SLS + SKD kaže, da so od ustanovitve Nove Slovenije izgubili več kot 2600 članov. Pridobili naj bi sicer 600 novih, a neto znesek izgube je kljub temu porazen in se iz dneva v dan še povečuje.

Konsolidacija?

Kaj tovrstni premiki na anketnih lestvicah pomenijo za SLS + SKD? Da si stranka doslej še prav z ničimer ni zagotovila mesta v vladi oziroma da sta še vedno povsem enakovredno odprti dve poti - razmeroma visok volilni rezultat in sestava vladne koalicije z LDS ali pa hud poraz in štiriletno životarjenje v opoziciji. V katero smer se bo nagnila tehnica, bo odvisno od za zdaj še precejšnjega dela neopredeljenih volilcev in od potez, ki jih bo stranka povlekla v prihodnjih tednih do volitev. Če ne bodo prave, se zna zgoditi, da bo LDS koalicijo sestavljala s SDS (to niti ni tako nemogoče, še posebej ne po zadnjem tednu, ko je Janez Janša ugotavljal, kako veliko skupnih programskih točk imata obe stranki), SLS + SKD pa bo na povolilnem strankinem kongresu prisiljena izpeljati korenito čistko v lastnem vodstvu. Tega se zavedajo tudi vodilni možje v SLS + SKD, zato so že začeli izvajati reševalne akcije. Ena takšnih je bilo srečanje predsednika stranke Franceta Zagožna s štiriintridesetimi nekoč znanimi funkcionarji SKD. Gre za ljudi, ki so prišli v nasprotja z vodstvom SKD, še zlasti z nekdanjim predsednikom Lojzetom Peterletom in ki so zaradi tega iz stranke celo izstopili ali pa se vsaj za več let umaknili iz njenega aktivnega življenja. Med navzočimi je bilo osem bivših ministrov in sedem bivših državnih sekretarjev SKD v Drnovškovi vladi ter dva nekdanja glavna tajnika stranke. Pogovor je imel vsaj tri namene. Po eni strani bi ga lahko označili kot poskus umiritve strasti, ki so jih podžgali očitki, češ da je po združitvi v skupno stranko vse ključne vzvode odločanja zavzela ljudska stran oziroma da je krščanska stran potisnjena v ozadje. Drugi ključni razlog je novačenje vidnejših ljudi za kandidiranje na volitvah. Tako je za zdaj že skoraj gotovo - imena mora seveda potrditi še svet stranke, nato pa jih bodo javnosti predstavili na strankini konvenciji - da bodo kandidirali nekdanji varuh človekovih pravic Ivo Bizjak, nekdanja glavna tajnica SKD Vida Čadonič-Špelič, nekdanji šolski minister Peter Vencelj, nekdanji minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak in državni sekretar na ministrstvu za zdravstvo Janez Zajec. Skoraj zagotovo med kandidati ne bo staroste Ivana Omana, nekdanjega glavnega tajnika SKD Edvarda Staniča in profesorja na ljubljanski pravni fakulteti ter nekdanjega narodnega demokrata Rajka Pirnata. Slednji je na srečanju z Zagožnom in šefom volilne kampanje Janezom Podobnikom sicer izrazil svojo iskreno podporo stranki, vendar pa je hkrati dejal, da namerava stranko spremljati s kritične razdalje intelektualca, kar pomeni, da si je pridržal pravico do javne kritike na njen račun, kadar ne bi ravnala skladno z njegovimi prepričanji. Omeniti velja, da so se sestanka med drugimi udeležili tudi generalni direktor Kliničnega centra Primož Rode, nekdanji prometni minister Igor Umek, nekdanji notranji minister Andrej Šter, nekdanji kmetijski minister Jože Osterc, nekdanja poslanca Miro Geržina in Stane Frim, nekdanji kandidat za ljubljanskega župana Jože Kušar in član uprave NLB Alojz-Slavko Jamnik. Zelo mogoče je, da se bo za kandidaturo odločil še kdo od omenjenih, seveda pod pogojem, da bo še kakšno prosto mesto. V SLS + SKD so namreč zadnje dni imeli velike težave, ker so hoteli kandidirali vsi združeni poslanci nekdanjih krščanskih demokratov in ljudske stranke. Težava je v tem, da so bili na zadnjih volitvah kot predstavniki dveh različnih strank izvoljeni v istem volilnem okraju. Za zdaj naj bi se jim uspelo dogovoriti o kandidaturah v 80 odstotkih okrajev, še največ težav pa imajo z Ljubljano. Poleg navala sedanjih poslancev bo kandidirala tudi večina sedanjih strankinih ministrov, od ministra za znanost in tehnologijo Lojzeta Marinčka, nekdanjega obrambnega ministra Francija Demšarja, prometnega ministra Antona Bergauerja do ministra za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška.

Tretji razlog za sestanek z nekdanjimi vidnimi člani SKD je ustvarjanje vtisa, da ima stranka dovolj kakovostnih ljudi za sestavo naslednje vlade. Zagožen je z velikim veseljem razlagal, da ima stranka ljudi "najmanj za eno močno vlado, lahko pa tudi za dve". Pregled imen udeležencev sestanka pokaže, da se je večji del že v času SKD zavzemal za pragmatično pot, ki jim jo danes ponuja Zagožnova združena stranka. Na sestanku so z navdušenjem hvalili potezo 28 poslancev SLS + SKD, ki so gordijski vozel o volilnem sistemu pretrgali z ustavnimi spremembami in uzakonitvijo proporcionalnega volilnega sistema. A ne smemo pozabiti, da so se sestanka udeležili tudi nekateri od tistih članov nekdanje SKD, ki so v Peterletovih časih veljali za radikalce. Isti ljudje so danes povsem spremenili svoj profil. Namesto revolucij ter postavljanja na ideološke in moralične okope so jim po novem bližje umirjenost, pragmatičnost in uresničevanje možnega. Aleš Primc kot eden od predstavnikov skupine nekdanjih radikalcev nenavaden preobrat komentira z besedami: "V zadnjih letih smo se precej naučili." Skupna ugotovitev sestanka je bila, da si mora SLS + SKD na vse možne načine prizadevati za vstop v vlado, pri čemer se zavedajo, da vsaj na teh volitvah ne bodo prva stranka. Druga ugotovitev je bila logično nadaljevanje prve: stranka se mora notranje konsolidirati in si ustvariti jasno identiteto, da si bo prvo mesto izborila vsaj na volitvah leta 2004.

Evolucija namesto revolucije

Kaj bi lahko bila formula za uspeh že na letošnjih volitvah? Razglašati se za najbolj pošteno stranko že nekaj časa ne pride več v poštev. Tudi sklicevanje na uresničevanje volje volilcev po odločitvi za uzakonitev proporcionalnega volilnega sistema ni prav posrečeno. Karta, na katero nameravajo igrati na letošnjih volitvah, se imenuje strpnost. Zagožen je v zadnji številki strankinega glasila poudaril, da odločno zavračajo vsakršno skrajnost in nestrpnost ter da gradijo na toleranci, kar je "čisto drugačna politična kultura, kot smo ji žal bili priča pri nas v zadnjem obdobju". Ko je v istem glasilu ocenjeval grobe napade na stranko, pri čemer so bili mišljeni še zlasti napadi s strani socialdemokratske stranke, je bil Zagožen jasen: "Nestrpnost ni produktivna. To je v bistvu nestrpnost do vsega drugačnega. Tako grobi in radikalni napadi so pravzaprav nenavadni v tem času, še posebno, če prihajajo od strank, ki se razglašajo za demokratične, ravnajo pa popolnoma drugače...." Kako resno je mislil, se je pokazalo prav na taboru. Zagožnov govor bi lahko skrčili v ugotovitev, kako je treba v dobro Slovenije moči združevati in ne deliti. Izrekel ni ene same žal besede na račun LDS. Še preveč dobro se namreč zaveda, da so prihajajoči tedni pred volitvami ključni za strankine povolilne koalicijske povezave. Če bi se držali prvotnega programa, bi se s tem uradni del tabora tudi končal. Namesto tega so se v zadnjem trenutku odločili, da bodo kratke nagovore omogočili tudi nekaterim drugim vidnejšim predstavnikom stranke. Janez Podobnik, Oman in Bizjak so se držali zlatega pravila, da se je treba izogniti kakršnim koli direktnim napadom na konkurenčne politične stranke. Tako je Janez Podobnik ponovil znano strankino geslo o partnerskih medstrankarskih odnosih. Edini, ki ni upošteval vnaprej določenih pravil igre, je bil podpredsednik stranke Marjan Podobnik. Zagotavljal je, da ima Slovenija brez združene SLS + SKD samo dve slabi izbiri: vladavino dveh različnih ideoloških taborov ali pa vladavino enega ideološkega tabora. Slednje bi bilo še najslabše in SLS + SKD ne sme dovoliti, da bi Slovenijo vodila zgolj LDS sama, kajti ta stranka je naredila veliko napak in bi jih še več, če ne bi bilo v vladi SLS. Z mize, kjer je sedel vrh stranke, je bilo videti očitno zavijanje z očmi. Zadeve bi ostale pri rahli bledici, če ne bi Podobnik iz rokava povlekel še ene poteze: na veliko presenečenje ožjega vodstva stranke, ki o njegovi nameri ni bilo obveščeno, je napovedal svojo vrnitev v politiko. To je sprožilo številna ugibanja znotraj stranke o tem, ali jim Podobnikova uvrstitev med kandidate za državnozborske volitve lahko škodi ali koristi. Nekateri vidnejši člani stranke, ki so že potrdili svoje kandidature, so postavili ultimat - če bo kandidiral Marjan Podobnik, lahko na nas pozabite! Grozili so celo z izstopom iz stranke in odhodom v Novo Slovenijo. Tudi zato se Podobnikova napovedana vrnitev v politiko iz kandidature vse vztrajneje spreminja zgolj v pomoč pri predvolilnih pripravah. Namesto zelo spornega Marjana Podobnika bi stranka v ospredju rajši videla "čistejše" ljudi. Na televizijskih predvolilnih soočenjih naj bi tako v prvih bojnih vrstah nastopali predsednik Zagožen, Janez Podobnik, Bizjak in finančni minister Zvonko Ivanušič. Posneli naj bi tri tv spote (del materiala so posneli že na taboru), in sicer tako, da bi v prvem skupaj nastopala Čadonič-Špeličeva in Bizjak, v drugem Zagožen in Janez Podobnik, v tretjem, ki naj bi ga posneli v Bruslju, pa državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Franc But ter Ivanušič. Prav But in Ivanušič bi lahko stranki prinesla precejšen del mlajših volilcev, zato je toliko bolj nenavadno, da je stranka Butu tik pred zdajci preprečila govor na taboru, premalo truda pa je vložila tudi v to, da bi se tabora udeležil Ivanušič. Kot uradno razlago njegove odsotnosti so navajali bolezen. Kaj je bil resnični razlog, pravzaprav ni zanimalo nobenega novinarja, saj so imeli preveč opravka z največjim presenečenjem predvolilnem kampanje - guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem. Njegova udeležba na strankinem taboru, je bila očiten znak, da se je pripravljen žrtovati za boljši strankin uspeh na volitvah, pa čeprav za zdaj le kot maskota na taboru in v TV-spotu. Pojasnjeval je, da se je tabora udeležil zato, ker je to stranka, ki bi lahko veliko naredila za Slovenijo, in ker tudi sam želi prizadevanjem za enakopravno in močnejšo Slovenijo dati svoj prispevek. Arharjeva odkrita identifikacija z Zagožnovo stranko ima osnovo v skupni ideji o oblikovanju zmerne in žlahtno konzervativne stranke. Ali kot so konzervativnost po reviji New Yorker povzeli v strankarskem glasilu Vir-Slovenske brazde: "Biti konserzervativen pomeni, da imaš raje domače kot neznano, raje preverjeno ali preizkušeno kot nepreverjeno ali nepreizkušeno, raje dejstva od skrivnosti, raje stvarno od možnega, raje zmernost od nezmernosti, raje zadovoljivo od preobilnega, raje primerno od popolnega, da se rajši veseliš zdaj, kot da čakaš na utopično srečo ..." Ta načela so blizu tudi samemu Arharju. Poznavalci pravijo, da je med Arharjeve vzornike mogoče šteti kardinala Martinija, ki v RKC velja za pragmatika, kar je mogoče razbrati tudi iz kardinalovega članka, ki je pred štirimi leti v nadaljevanjih izhajal v reviji Novi glas. Tam je med drugim zapisal tudi naslednje besede: "Živimo v pluralistični in zapleteni stvarnosti. V le-tej ni vedno mogoče vsega, kar imamo za moralno dobro, neposredno uzakoniti, kajti pri tem potrebujemo soglasja mnogih. Predvidevati moramo neko postopnost. Zlasti v času, kot je naš, v katerem je odpadla marsikatera etična razvidnost, ni vedno mogoče oziroma modro predlagati za uzakonitev še tako pomembne vrednote, če bi takšna uzakonitev resno ogrozila sožitje."

Reklamiranje stranke z Arharjem kot enim najpopularnejših ljudi v državi bi lahko bil tisti ključni jeziček na tehtnici, ki bi SLS + SKD v zadnjem trenutku rešil pred slabim volilnim rezultatom. Še več. Morda je prav Arhar zaradi svoje konkurenčnosti Janezu Drnovšku edini adut, ki lahko SLS + SKD v bitki s SDS prinese vsaj drugo mesto na letošnih volitvah in prvo mesto na tako imenovani desnici.