V mesto brez avtomobila

Z žegnom Evropske unije je 22. september postal evropski dan brez avtomobilov pod sloganom V mesto brez svojega avtomobila. Številna evropska mesta so v devetdesetih lokalno organizirala podobne dneve, njihove pobude pa so bile uslišane lani, ko je evropski dan brez avtomobilov dobil svoj uradni status. Lani je bila prireditev organizirana le v treh državah, Italiji, Franciji in Švici, v 66 francoskih in 92 italijanskih mestih ter v ženevskem kantonu. Največ je za ta dan naredil predsednik evropski komisar Romano Prodi, ki se je pojavil na ulici s svojim biciklom. Dogodek je imel velik odmev, saj so letošnji 22. september počastili v vseh državah EU z izjemo Nizozemske, ki organizira svoj dan v nedeljo, pridružile pa so se tudi številne nečlanice, Poljska, Slovaška, Romunija, Madžarska, Švica ter Slovenija. Akcijo so v Sloveniji vzeli resno, saj se je uradno prijavilo kar 11 mest, več kot na Portugalskem, Švedskem, Belgiji in Irski, največ sodelujočih mest pa imajo v Španiji - 215 in Italiji - 165.

Slovenijo zastopata tudi dve mesti, ki se najbrž ne dušita v pločevini tako kot večja mesta, Odranci in Sevnica, sicer pa neuradno sodeluje še 10 drugih občin kot denimo Podvelka, Solčava, Kuzma, Ruše, Grosuplje, Radlje ob Dravi, Šoštanj, Žalec, Žiri in Borovnica. Njihove akcije so v glavnem temeljile na letakih in obveščanjih prek lokalnih medijev. No, nekateri so bili bolj ustvarjalni, kot denimo Rušani, ki so napovedali vožnje s kočijami in konji namesto avtomobili. Največ pozornosti akciji so seveda namenili v večjih slovenskih mestih. Nabiralniki prebivalcev prestolnice so bili bombardirani z letaki, na katerih je mati županja Vika Potočnik "poučevala", kaj je mesto in njegova kultura. To ni iskanje parkirišč, to niso avtomobilske troblje, ni iskanje ozkih prehodov med vsepovsod parkiranimi avtomobilili, temveč "Srce Ljubljane so njeni prebivalci. Meščanke in meščani. Otroci, ki se igrajo po ulicah brez strahu pred rohnečimi vozili. Glasba, ki izzvanja na tihem, romantičnem trgu. Beethoven, ki se ga iz dvorane glasbene šole sliši po celi četrti. Gledališčniki, ki uganjajo srednjeveške norčije po starem tlaku labirinta ulic. Kolesarji, ki sproščeni, varni in zdravi pridejo tja, kamor želijo. Violinist, ki na ulici izvablja žalostne melodije ..." Županjine besede o romantičnih trgih, violinistih in srednjeveških šemah nehote spominjajo na sanje nekdanjega predsednika ljubljanskega izvršnega sveta Marjana Vidmarja o Ljubljani kot alpskem mestu, kot sta Innsbruck ali Salzburg. Toda Ljubljana ni ne eno ne drugo, temveč je prestolnica, gospodarsko in upravno središče, ki ima enega najpočasnejših in najdražjih javnih prevozov ter izjemno draga parkirna mesta, ki si jih lahko privoščijo le finančno dobro stoječi obiskovalci ljubljanskega centra. Kruta resnica je, da je center Ljubljane časovno bližje prebivalcem okolice Ljubljane, ki se v Ljubljano pripeljejo z vlaki ali medkrajevnimi avtobusi kot pa prebivalcem ljubljanskih predmestij, vezanih na okorne zelence. Toda to je že druga zgodba.

V Ljubljani so se odločili zapreti osrednji del centra od Slovenske do Kopitarjeve ter Dalmatinove in Zoisove. Del mesta, ki bi moral v veliki meri tako ali tako biti namenjen pešcem in kolesarjem, a ob običajnih dneh v njem kraljujejo vozeči se ali samo parkirani avtomobili. Da le ne bi prišlo do vdora voznikov v to že sicer "prepovedano območje", so na nekaterih koncih postavili "barikade", ki niso ovirale le voznikov, temveč tudi kolesarje. Pa tudi redarji, ki so pazili na red, so velikokrat pogledali voznikom skozi prste. "Edina stvar, ki ljudi na splošno moti, je premalo stroga zapora. Vsaki dve minuti pride kakšen avto in le malo verjetno je, da je na kakšni nujni vožnji. Tudi tisti, ki imajo dovoljenje, vozijo prehitro. Težko je sicer doseči, da se zniža hitrost, toda ne vem, če jih je kdo opozoril, da naj vozijo počasneje," pravi Samo Kuščer iz Ljubljanske kolesarske mreže, ki je v prestolnici organizirala že nekaj protestov kolesarjev zaradi nevzdržnih razmer. Ti so v popoldanskih urah organizirali tudi vožnjo po okupiranih ulicah, ki v bistvu niso v zaprtem območju, temveč na njegovem obrobju. V Ljubljani je vožnja s kolesi prepovedana po Slovenski, Karlovški, Aškerčevi in Resljevi ulici. Na vožnjo po prepovedani ulicah, ki so jo označili kot neke vrste državljansko nepokorščino, so povabili tudi ambasadorje tujih držav, udeležbo pa sta napovedala tudi dr. Janez Drnovšek in veleposlanik Evropske komisije Eric van der Linden. "Za kolesarje je v Ljubljani malo razumevanja. Dolgoročnejše rešitve za promet, kot so tramvaji, enosmerne ulice in parkirišča, so draga zadeva, ki se lahko uresniči šele v desetih do petnajstih letih. Že jutri pa bi lahko znižali omejitev hitrosti za motorna vozila, ki je velika nevarnost za kolesarje. 30 kilometrov na uro bi bila idealna hitrost.in zato ne bi bilo treba spreminjati načina vožnje po ulicah, kjer že manjša zapora povzroči dodatne probleme. Ljubljana sicer potrebuje resen in dolgoročen načrt, kako rešiti vedno večje nasilje voznikov, ki ga mora uresničiti z vsem srcem, ukrepi in kaznimi. Eklatanten primer neresnosti je novelacija prometnega režima, ki je bila narejena pred dvema letoma, pa je do letos nihče ni niti pogledal. Sprejeta je bila šele nedavno in tako smo izgubili dve leti. Sedanji prometni režim, ki velja v Ljubljani, pa je star, mislim, da okoli 25 let," pravi Kuščer.

Akcije zapore cest so se lotili tudi v središču Maribora, kjer so zaprli Stari most, Koroško cesto, Glavni trg, Ulico Kneza Koclja, Partizansko cesto med križiščem s Titovim mostom in Trgom svobode ter zgornji del Svetozarevske ulice. Večjih kršitev zapor ni bilo, saj je bila na vseh prisotna policija. Mariborska kolesarska mreža je organizirala stojnico na Glavnem trgu, ob pol dveh pa so se kolesarji zapeljali po novi makadamski kolesarski stezi na desni strani Drave. Kolesarje v Mariboru najbolj motijo zaparkirane kolesarske steze. "Obstoječe kolesarske poti so zabarikadirane z avtomobili, nekatere so narejene precej neprimerno, saj so prehodi s kolesarske steze na pločnik zelo visoki. Poleg tega pa bi moralo biti okoli ustanov več primernih parkirišč za kolesa, ki so sedaj v glavnem zastarela," pravi Jože Marolt, član Mariborske kolesarske mreže.

Ukrep zapore ulic se je očitno zdel nesmiseln Celjanom. Tamkajšnje mestne oblasti so se odločile za bolj "drastičen" ukrep proti voznikom v središču mesta. Kar za petino so povišali parkirnine, razlika pa naj bi bila namenjena za gradnjo kolesarskih poti. Meščane so poleg tega razveselili tudi z brezplačnima prevozoma na Hudinjo in v Novo vas.