Sporna prodaja elektrike

Vlada je tik pred koncem svojega mandata posegla po še enem slovenskem velikanu, Elesu. Minister za gospodarstvo dr. Jože Zagožen je minuli teden zamenjal sedanjega v. d. direktorja Vekoslava Korošca z vodjem sektorja za trgovino pri Elesu Vitoslavom Türkom. Prvi indici, da bo do zamenjave prišlo, so se pokazali, ko je 4. septembra vlada bistveno znižala pogoje za imenovanje direktorja. Prej je za to mesto zahtevala visokošolsko izobrazbo ekonomske, družboslovne ali tehnične smeri, deset let delovnih izkušenj, poznavanje elektrogospodarstva in izkušnje na področju vodenja ter aktivno znanje najmanj dveh tujih jezikov. Tem pogojem ni zadostil niti nekdanji Korošcev protikandidat, sam gospodarski minister Zagožen, ki se je prijavil na prejšnji razpis (njegova vloga je bila nepopolna, ker je predložil le potrdilo o opravljanju 80-urnega tečaja iz angleškega jezika), niti sedanji direktor Türk. Novi pogoji predvidevajo samo pet let izkušenj na področju vodenja, univerzitetno izobrazbo in obvladanje angleškega ali nemškega jezika.

Oškodovanje?

Ministrstvo za gospodarstvo je v sporočilu za javnost ob zamenjavi Korošca navedlo, da "obstaja celo utemeljen sum, da je bila zaradi prekinitev dobave električne energije Hrvaški, ki jo proizvaja Nuklearna elektrarna Krško, zaradi neustrezne prodaje te energije, oškodovana državna lastnina". Še več. Ministrstvo je celo pokazalo s prstom na krivca, bivšega direktorja dr. Iva Baniča, ker vodstvo takratnega Elesa "ni ukrenilo vsega potrebnega, da bi zavarovalo gospodarske interese Slovenije pri prodaji viškov energije iz NEK". Pri tem so pozabili, da je bil prav Banič tisti, ki je Hrvatom zaradi neplačil ustavil dobavo električne energije in začel s prodajo dnevnih presežkov. Korošec pa naj bi bil kriv, ker je 13. septembra prenesel pravice za uporabo transportnih poti proti Italiji do konca leta 2000 na avstrijsko podjetje Verbund, zahteve Türka za uporabo transportnih poti proti Italiji za prodajo slovenske energije pa naj bi bile s strani v. d. direktorja zavrnjene. Težava je, da je bila pogodba z Avstrijci za uporabo tranzitnih poti podpisana že 11. novembra lani, ko Korošca na vrhu Elesa sploh še ni bilo. "Gospod Korošec je bil dvakrat pisno obveščen, da se zadeve na tem področju takoj sanirajo. Sklical sem sestanek z njim, z njegovimi pomočniki ter direktorji NEK in Šoštanja, kjer smo se dogovorili, da bo prišlo do te prodaje in da bo cena višja. Vendar je Korošec dan pred tem prodal oziroma oddal pravico do vodov avstrijski firmi, tako da smo letos izgubili možnost prodaje te elektrike po višji ceni in je bila tako Slovenija oškodovana za deset milijonov DEM v tem letu ... Dejansko je šlo za nepravilnosti pri prodaji hrvaškega dela energije iz nuklearne elektrarne Krško. Kot vemo, je bila ta energija prodajana po 2,6 tolarja za kilovatno uro, sedaj pa so ponudbe za osem tolarjev. Slovenija je letno izgubila 100 milijonov DEM," je zamenjavo na TVS pojasnjeval Zagožen.

Slovenija je do sedaj res prodajala elektriko na dnevnem trgu, kjer je cena precej nižja kot z dolgoročnimi pogodbami, toda Zagožnove trditve in načrti o prodaji električne energije v tujino stojijo na precej trhlih temeljih. Ne gre za prodajo elektrike iz JEK, ampak le za presežke električne energije v omrežju. "Ključen problem je problematika trženja električne energije. Po zakonu o energetiki Eles v prihodnje opravlja naloge prenosne dejavnosti. To se pravi prenose električne energije po 400 KV, 220 KV in 100 KV omrežju, upravlja z omrežjem, dodatna funkcija, ki jo bo Eles opravljal, pa je organizator trga (borza). Energetski zakon zahteva strogo ločitev med trženjem in med upravljanjem omrežja. Tržna funkcija, ki je trenutno še vedno v Elesu, mora biti skladno z zakonom o energetiki strogo ločena od te dejavnosti, ker to pomeni konflikt interesa. Upravljalec sistema in izvajalec prenosne dejavnosti ne moreta biti povezana s prodajalcem," pravi bivši v. d. Korošec.

Kdo hoče zaslužiti?

Dr. Jožeta Zagožna je očitno zanimala le takojšnja prodaja elektrike, brez razmisleka o posledicah. "Slovenija je, dokler je izvažala hrvaški del energije JEK na Hrvaško, imela približno deset odstotkov uvoza . Zaradi neodvzemanja električne energije s strani Hrvaške so pri nas nastali presežki električne energije, približno 1800 GWh letno. To pomeni četrtino proizvodnje JEK. Četrtino hrvaške energije smo porabili doma, četrtino pa je bilo presežkov, ki so se prodajali kratkoročno. Cena, ki se je dobila iz teh presežkov, je bila nizka. Vzrok, zakaj se je tako prodajalo, je, da država ni dovolila, da bi šli v dolgoročne pogodbe, ker so se bali, da bo Hrvaška spet začela odjemati energijo iz Krškega. Tu pa bi lahko nastal problem. Eles je nato vseskozi opozarjal in šele letos februarja je dobil nalogo, da začne to energijo prodajati na dolgoročni osnovi. Ko sem aprila postal direktor, sem prevzel hišo z močnimi aktivnostmi sektorja za trženje, kako bi se presežki energije kar najbolj prodali. Sektor za trženje pod vodstvom sedanjega direktorja je raziskal evropske trge in seveda našel najboljše priložnosti v Italiji. Nato so se začeli postopki, kako izvoziti energijo v Italijo," pravi Korošec.

Tu pa se je začela odvijati zgodba, ki je pripeljala do revolucije v Elesu. Sedanji direktor Türk je kot vodja sektorja ugotovil, da bi lahko prodajali vse presežke elektrike v Italijo, in to za osem tolarjev. Toda zaradi italijanske zakonodaje je potreben posrednik in ministrstvo je iskalo italijansko podjetje s slovenskim lastništvom in našlo tržaški Gorenje Koerting, ki je sicer v 100 % Gorenjevi lasti. Slovenija naj bi tako drugo leto vse presežke prodala v Italijo, Gorenju naj bi Eles prodajal električno energijo po 7,1 tolarja za kilovatno uro, to pa naj bi jo naprej prodajalo italijanskim kupcem za 8 tolarjev. Vso odgovornost pri poslu, vrednem 10 milijard tolarjev, pa bi nosil Eles. To je sprožilo pravi revolt na Elesu, saj so se temu uprli tako tehnika kot pravniki.

Takrat pa je vso zadevo v roke vzelo ministrstvo in avtorja spornega dogovora postavilo na mesto direktorja. Njegovi glavni nasprotniki so bili degradirani in za kazen premeščeni na mesta, kjer prejemajo plače na ravni pripravnikov. Pomislekov glede spornega dogovora je bilo veliko. Kako lahko neko novo podjetje trži električno energijo na trgu, kjer se s tem poslom ukvarjajo že utečena podjetja? Ali se bo zato v poslu pojavil še kak posrednik? Italija ima veliko število plinskih elektrarn. Cena električne energije pa ima po mnenju poznavalcev okoli šestmesečni zamik glede na višanje cen nafte. Tako naj bi se v prihodnjem letu tudi dvignila cena elektrike v Italiji, nekatere napovedi pravijo, da bi bilo možno elektriko prodajati po 9-12 tolarjev. Eles pa lahko precej izgubi tudi zaradi morebitnega izpada proizvodnje elektrike, denimo zaradi suše. Penali zaradi nedobavljenih količin elektrike so enormni. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo tudi na možno preobremenitev vodov, saj naj bi bili ti s tem dogovorom do Italije maksimalno obremenjeni, kar bi lahko pomenilo izpade sistema.

"Veliko podjetij je v ZDA propadlo zaradi neobvladovanja rizikov," pravi Korošec. Minister Zagožen na takšne pomisleke odgovarja: "Na sestanku, ki sem ga omenil, so bili vsi prisotni enotnega mnenja, da sta v tem primeru možna uvoz energije in pa izraba rezerv doma v Šoštanju." Toda dodatna električna energija iz Šoštanja je veliko dražja kot tista, ki jo mislijo prodajati Italijanom. Cena izvoza v Italijo namreč ni tako ugodna, če proizvodni ceni prištejemo še stroške prenosa in dajatev združenju operaterjev evropskih omrežij.

Širitev čistke

V senci dogodkov v Elesu pa se reorganizacija dogaja tudi v elektrarnah. Vlada je zamenjala nadzorne svete v šestih elektrarnah (mandat jim poteče šele čez tri leta), v katerih se oktobra izteče mandat direktorjev. Nove naj bi tako imenovali novi nadzorni sveti. Pri tem je pomembno, da bodo s prihodnjim letom, ko se odpre slovenski trg električne energije, elektrarne precej bolj avtonomne pri poslovanju in bodo lahko same prodajale elektriko najboljšim ponudnikom. V nadzornih svetih so pristali Ivan Draušbaher, Hilda Tovšak, Alfred Killer, Marija Kelemina, žena Branka Kelemine, Anton Skuk, mož Nade Skuk, v savskih elektrarnah pa celo ministrova žena Marija Zagožen.