Brezplačni internet v povezavi s Telekomom

Zadnja seja Bajukove vlade je poskrbela za novi šok, saj je minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm obelodanil, da bo vlada podpisala pogodbo s Telekomom o brezplačnem dostopu zavodov s področja vzgoje, izobraževanja in športa ter znanosti in kulture na internet. Na vladnem seznamu je 1500 organizacij, od tega kar 1200 s področja šolstva. Pogodba naj bi po Šturmovih besedah veljala pet let, z njo pa naj bi javni zavodi dobili tehnično boljši dostop do interneta, in to popolnoma brezplačno. S tem so se uresničile Bajukove obljube izpred meseca dni, ko je ob podelitvi spričeval najboljšim dijakom razglašal, da bodo vsi, ki sodelujejo v procesu izobraževanja, dobili zastonj dostop do interneta. Šturm je poudarjal, da se je z njo strinjal tudi upravni odbor Telekoma, kasneje pa še nadzorni svet, kar je povsem jasno, saj gre za pridobitev velikega števila novih uporabnikov, ki bodo s časom postali tudi potencialni uporabniki komercialnih storitev. Poleg tega pa bo stroške dostopa do interneta plačevala država kar iz proračuna. Šturm se je še hvalisal, kako je vlada s tem izpričala svojo verodostojnost, poleg tega pa naj bi bila Slovenija do te njegove poteze na zadnjih mestih v Evropi, kjer izobraževalne organizacije še nimajo brezplačnega dostopa do interneta. Pogodba s Telekomom bo državo stala letno 235,469.400,00 sit (brez DDV), od tega bo ministrstvo za šolstvo in šport na svoja pleča prevzelo 194,576.400,00 sit, ministrstvo za znanost pa 40,893.000,00 sit. Zanimivo je, da je v pogodbi navedeno, da bosta pogodbeni stranki vsakoletno usklajevali stroške gradnje priključkov z inflacijskimi gibanji. Na drugi strani pa smo priča pojavu, kako cene slednjih nezadržno padajo.

Zakaj takšno darilo Telekomu komaj tri mesece pred sprostitvijo trga telekomunikacijskih storitev? Šturm je dejal, da je bil to zadnji čas (kar v resnici je, če si hoče to pripisati med vrhovne dosežke svoje vladavine, ki je praktično končana). Toda Telekom ni edini, ki lahko ponuja internet v Sloveniji, in za takšen projekt bi pričakovali javni razpis, saj bomo brezplačnost plačevali davkoplačevalci. Toda Šturm v tem ne vidi nobene nezakonitosti. Na drugi strani pa je najbrž le še vprašanje časa, kdaj bodo ostali ponudniki interneta začeli iskati svojo pravico na uradih za varstvo konkurence in sodiščih.

Kaj bo potemtakem z Arnesom? Vlada je že na seji 5. 10. precej kritično obravnavala Arnes in mu naprtila kar nekaj nepravilnosti. Ugotovila je, da storitve omrežja Arnes uporablja in plačuje tudi večje število komercialnih uporabnikov in organov državne uprave, ki ne sodijo na akademsko raziskovalno področje. (med njimi IskraTel, Krka, Fotona, Lek ...). Arnes jih mora menda v roku enega meseca izključiti iz svojega omrežja. Poleg tega pa je ugotovila, da Arnes ni deloval v skladu z Zakonom o javnih naročilih in Zakonom o telekomunikacijah pri najemanju podatkovnih vodov za potrebe omrežja Arnesa, ker je najel Elesov vod, ki naj bi bil takrat veliko cenejši od Telekomove ponudbe. Na sklepe vlade in grožnje s sankcijami so dali tudi odgovor pri Arnesu, ki je glede na vladne sklepe iz leta 1996 lahko ponujal svoje storitve po ekonomskih cenah tudi organizacijam, ki niso pretežno v akademski ali raziskovalni sferi. Takšnih organizacij je bilo le 30 izmed 242, na seznamu za izključitev pa je tudi ljubljanski Klinični center. "Trditev, da 'javni zavod Arnes najema telekomunikacijske storitve (zakup podatkovnih vodov) mimo zakonsko določenega postopka o javnih naročilih', ni resnična. Mednarodni vod je pri podjetju ELES zakupila družba DANTE, ki upravlja z evropskim izobraževalnim in raziskovalnim omrežjem TEN-155, in ne ARNES. DANTE se je leto dni brezuspešno pogajal s Telekomom Slovenije za zakup mednarodnega voda. Telekom ni želel ponuditi ustrezne tehnologije, zahtevana cena pa je bila petkrat višja od evropskega povprečja. Ko je ELES dobil dovoljenje za oddajanje vodov v zakup, je DANTE pri njem konec leta 1999 zakupil mednarodni vod za povezavo omrežja ARNES v TEN-155 z ustrezno tehnologijo in po veliko nižji ceni. ARNES pa je pri ELES-u zakupil SDH STM-1 podatkovni vod na relaciji Ljubljana-Maribor. Te tehnologije Telekom Slovenije ne ponuja, zato je šlo za oddajo naročila ELES-u kot edinemu ponudniku (skladno s 55. členom Zakona o javnih naročilih)," se je na obtožbe o kršitvah javnih naročil in zakona o Telekomunikacijah odzval direktor Arnesa Marko Bonač. "Doslej je Telekom Slovenije tolmačil, da je v skladu z določili 64. in 24. člena Zakona o telekomunikacijah 'izključni izvajalec izgradnje in upravljanja javnega telekomunikacijskega omrežja na področju RS ... za potrebe opravljanja internetskih storitev'. Če tako meni tudi Vlada RS, bo to imelo posledice za mnogo podjetij v Sloveniji, ki so zgradila omrežja, pridobila ustrezna dovoljenja Uprave RS za telekomunikacije in jih dajejo v zakup za opravljanje internetskih storitev." V tem kotlu pa bi se znašlo kar nekaj sedanjih internetnih ponudnikov, med drugim ne preveč prepričljivi Telemach. Prav zaradi podobnega tolmačenja, kot je Telekomovo, Šturm tudi meni, da pri podpisu pogodbe niso potrebni javni razpisi. Petletna vladavina Telekoma na izobraževalnem področju pa na drugi strani pomeni tudi nov monopol na tem področju, kljub temu da naj bi bilo s pričetkom drugega leta konec monopolizma na področju telekomunikacij.

V zvezi s problematiko Arnesa sta se minuli teden oglasili tudi obe študentski organizaciji, ki sta bili precej kritični do vladnih odločitev. Ljubljanski ŠOU je obsodil sklep vlade, da bo izobraževalnemu področju ponujal storitve komercialni ponudnik. Vladnim obljubam so vrnili udarec in ji poslali vprašanje, če misli glede na svoje napovedi o brezplačnem internetu plačati tudi investicijo v ISDN-modeme, za katere je ŠOU dobil račun 4 milijone tolarjev. Mariborska študentska organizacija pa je izrazila zahtevo, da dostop do Arnesa in strežnikov mariborske univerze takoj priklopijo na klicno številko 0889, od predsednika vlade pa glede na njegove obljube pričakujejo posredovanje, da bo prek te številke omogočen brezplačen dostop 300.000 uporabnikom. Mariborski ŠOU je podprl tudi politiko direktorja Arnesa Marka Bonača zaradi očitkov upravnega odbora glede najema vodov prek Elesa in ne Telekoma. Po mnenju mariborskih študentov je jasno, da so Elesovi cenejši ... Nekomercialni ponudniki (oba ŠOU-a ter Arnes) naj bi se glede problematike sestali že 4. oktobra, toda vlada je sestanek preložila z obrazložitvijo, da se še dogovarjajo o predlogih nekomercialnih ponudnikov. Toda ker ji zmanjkuje časa, do sestanka najbrž sploh ne bo prišlo.

povezava