Priznamo - podkupujemo

Podkupnina? Je plačilo podkupnine za podjetja v vašem poslu pogoj za to, da se stvari premaknejo? 45 odstotkov slovenskih podjetij meni, da v njihovem poslu prihaja do podkupovanj. To številko navaja študija Svetovne banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, ki je bila objavljena aprila letos. Številka je pretresljivo visoka. Tako visoka, da si jo velja ogledati bolj natančno. Številka namreč dokazuje, da je afera "Šuštar", ko je bil državni sekretar v ministrstvu za gospodarstvo aretiran zaradi suma prejemanja podkupnine, v resnici le vrh ledene gore. In kaj plava pod ledeno mrzlim morjem? Vkrcajmo se v podmornico in si poglejmo, kaj bi se utegnilo skrivati pod gladino.

Svetovna banka in Evropska banka za obnovo in razvoj sta lani poleti v 20 tranzicijskih državah izvedli raziskavo o korupciji. Raziskavo sta izvajala Inštitut Svetovne banke in pisarna glavnega ekonomista Evropske banke za obnovo in razvoj. V raziskavi je sodelovalo tri tisoč podjetij, v tej množici pa so raziskovalci Svetovne banke in Evropske banke za obnovo in razvoj izvedli anketo v 125 slovenskih podjetjih. Vzorec je bil sestavljen tako, da so vanj vključili zasebna, državna in že olastninjena podjetja. Vzorec je zajemal podjetja iz prestolnice, večjih krajev in periferije. Tretji kriterij izdelave vzorca je bila velikost podjetja. Vsaj 15 odstotkov podjetij, zajetih v vzorec, je v večinski lasti tujih lastnikov. Vsaj 15 odstotkov podjetij je izvozno usmerjenih. Raziskovalci so obiskali Armenijo, Azerbajdžan, Belorusijo, Bolgarijo, Hrvaško, Češko republiko, Estonijo, Gruzijo, Madžarsko, Kazahstan, Kirgizistan, Litvo, Moldavijo, Poljsko, Romunijo, Rusijo, Slovaško, Slovenijo, Ukrajino in Uzbekistan. Raziskovalce je med drugim zanimalo, kako deluje sodstvo, policija, vlada in bančni sektor. Katere so največje ovire pri sklepanju poslov? Je zakonodaja pregledna? Je financiranje strank transparentno?

V druščini naštetih držav se je Slovenija odrezala naravnost imenitno. Kirgizistan je dosti bolj korumpiran od Slovenije. In Kazahstan tudi. Pa tudi Češka, Poljska in Madžarska veljajo za bolj korumpirane. Raziskovalci Svetovne banke in Evropske banke za obnovo in razvoj so vodilnim uslužbencem podjetij, praviloma direktorjem, zastavili tole vprašanje.

Kako pogosto po vašem mnenju drži sledeča trditev? "Za podjetja v mojem poslu je običajno, da morajo plačati nekaj izrednih "dodatnih nagrad", drugače se stvari ne premaknejo. "

V Kirgizistanu več kot 90 odstotkov vprašanih meni, da so "dodatne nagrade", torej podkupnine, redne, pogoste ali vsaj občasne. V Azerbajdžanu se s to trditvijo strinja 85 odstotkov vprašanih. Z navedeno trditvijo se strinjata dve tretjini vprašanih čeških, poljskih in madžarskih poslovnežev. Kot rečeno, v Sloveniji slaba polovica vprašanih poslovnežev meni, da v njihovem poslu prihaja do podkupovanj.

Je podkupovanje pogost pojav? V Sloveniji je manj kot deset odstotkov vprašanih odgovorilo, da je podkupovanje v njihovem poslu reden ali vsaj pogost pojav. Podkupovanje v Sloveniji je torej bolj občasni dogodek, vendarle pa obstaja. Tretjina Poljakov in Madžarov meni, da je pri njih podkupovanje reden ali vsaj pogost pojav. Tudi četrtina vprašanih na Češkem se strinja, da je podkupovanje reden ali pogost pojav.

Ali podkupovanja za podjetja predstavlja visok strošek? "Koliko znaša povprečni odstotek prihodka, ki ga podjetje, kot je vaše, na leto neuradno izplača državnim uradnikom?" To vprašanje je bilo zastavljeno v tistih podjetjih, kjer so vodilni priznali, da so v preteklosti že izplačevali podkupnine. V teh slovenskih podjetjih naj bi za "neuradna izplačila državnim uradnikom", torej za podkupnine, porabili dobre tri odstotke prihodka. Po ocenah poslovnežev gre v Gruziji za podkupnine dobrih osem odstotkov prihodkov. Na Češkem gre za podkupnine dobre štiri odstotke prihodkov. Hrvaški in poljski poslovneži naj bi za "neuradna izplačila državnim uradnikom" porabili malo več kot dva odstotka prihodkov.

In kateri sektor je po oceni slovenskih poslovnežev najbolj korumpiran? Za podkupnine, izplačane ob sklepanju pogodb z vladnimi uradniki, naj bi porabili dobrih 36 odstotkov vsega podkupninskega fonda. Za različna dovoljenja naj bi bila pokurjena četrtina podkupninskega fonda. Sledijo podkupnine, namenjene carinikom. Po oceni slovenskih poslovnežev je davkarija najmanj korumpiran del državne uprave, saj naj bi za podkupovanje davčnih uradnikov porabili dobre štiri odstotke celotnega podkupninskega fonda.

In kolikšen delež pogodbene vrednosti je treba plačati državnemu uradniku, da si zagotoviš posel? Po oceni slovenskih poslovnežev ta delež znaša dobre štiri odstotke pogodbene vrednosti. V Gruziji je treba državnemu uradniku po oceni gruzinskih poslovnežev plačati osem odstotkov pogodbene vrednosti. Tudi češki državni uradniki pričakujejo osem odstotkov. Najcenejši so uradniki v Belorusiji. Pričakujejo manj kot dva odstotka.

Podatki, objavljeni v študiji Svetovne banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, torej kažejo, da slaba polovica slovenskih poslovnežev v svojem poslu zaznava elemente korupcije. Ali korupcija že predstavlja veliko oviro za normalno poslovanje? Največjo oviro po mnenju slovenskih poslovnežev predstavljajo visoke davčne dajatve in zapletena zakonodaja. Korupcija, organizirani kriminal in poulično nasilje v Sloveniji za delovanje podjetij in gospodarsko rast ne predstavljajo bistvene ovire.

Slovenija in svet

Domislica, da bi izmerili, kako močno so lovke korupcije stisnile posamezno državo, je pohvale vredna. Hkrati pa ocene zaradi občutljive tematike in različnih kulturnih značilnosti držav, ki so bile vključene v raziskavo, niso povsem zanesljive. Tudi podatek, da je Slovenija manj korumpirana od Kirgizistana ali Moldavije, ne pove veliko. Študija Svetovne banke in Evropske banke za obnovi in razvoj je namreč Slovenijo primerjala z državami, s katerimi se Slovenija ne želi primerjati. No, korupcije ne merita le Svetovna banka in Evropska banka za obnovo in razvoj, pač pa se s tem projektom ukvarja še nekaj organizacij. Najbolj znana mednarodna organizacija, ki se ukvarja s preučevanje obsega korupcije in z bojem proti temu pojavu, je Transparency International, nevladna organizacija s sedežem v Berlinu. Transparency International vsako leto objavlja poseben indeks, v katerem razvršča države od najmanj do najbolj korumpiranih držav. Indeks je sestavljen iz podatkov, pridobljenih iz 16 različnih anket in raziskav, na indeks pa je bilo letos uvrščenih 90 držav. Na letošnji lestvici si Slovenija skupaj s Tajvanom deli 28. mesto. Lestvica organizacije Transparency International pravi, da je Finska kot najmanj korumpirana država na prvem mestu.

Med sosednjimi državami je najmanj korumpirana Avstrija, ki jo indeks uvršča na 14. mesto najbolj čistih držav. Sosednja Madžarska je uvrščena na 32. mesto, ki si ga deli s Tunizijo, sosednja Italija pa si 39. mesto deli z Jordanijo. Sosednja Hrvaška je uvrščena na 51. mesto. Češka zaseda 42. mesto, Poljska pa si deli 43. mesto.

Pomenljivo je, da ima Slovenija na letošnjem indeksu slabši rezultat kot pred letom dni. Lani si je namreč z Japonsko delila 25. mesto. Slovenija je letos dobila tudi slabšo povprečno oceno kot lani. Žal primerjava s prejšnjimi leti ni možna, saj raziskovalci korupcije niso imeli dovolj podatkov o Sloveniji.

Organizacija Transparency International ima opazovalce tudi v Sloveniji. Boštjan Horvat, pobudnik ustanovitve slovenske sekcije te organizacije, opozarja na nekaj slovenskih posebnosti. Ob aferi "Šuštar" opozarja na pomemben detajl. "Pri nas je največ korupcije povezane z javnimi naročili. Primer 'Šuštar' pa je povezan z dodeljevanjem t.i. nepovratnih sredstev, torej z obliko subvencioniranja. Tudi subvencije so žarišče korupcije, vendar gre pri subvencijah navadno za to, da si z nepovratnimi sredstvi pridobiš politični vpliv. Subvencije praviloma torej niso povezane z jemanjem podkupnine."

Boštjan Horvat ocenjuje, da Slovenija že potrebuje nacionalni protikorupcijski program. "Če pride do ene aretacije, to ne zadošča. Zgolj ena aretacija lahko predstavlja tudi dimno zaveso. Slovenija potrebuje načrt boja proti korupciji. Potrebuje jasne in javne analize stanja, potrebuje oceno delovanja institucij, oceno zakonodaje. Vzpostaviti bi morali tudi koordinacijo protikorupcijskega boja." Horvat je prepričan, da dejavnost policije ne zadošča. "Potrebujemo protikorupcijsko koalicijo civilne družbe, države in medijev."

Vladajoča koalicija in korupcija

Natanko mesec dni po volitvah je Slovenija dobila novo vladajočo koalicijo. Koalicijska pogodba je izjemno obsežna in ponekod celo pikolovska, s prilogami vred pa obsega več kot 36 tisoč besed. Besedica korupcija je omenjena natanko enkrat. Koalicijska pogodba najavlja, da bo vlada "posebno pozornost" namenila "kriminaliteti, povezani s korupcijo in pranjem denarja". Dejstvo, da koalicijski sporazum korupcijo odpravi z eno samo frazo, je zaskrbljujoče. Že zaradi aktualnosti bi si tematika zaslužila večjo pozornost. Konec koncev, policija je aretirala visokega državnega uradnika, ki je na ministrsko za gospodarstvo prišel v času, ko je ta resor vodila LDS.

Posredno pa koalicijska pogodba vendarle najavlja, da bo eno od možnih žarišč korupcije vsaj na dolgi rok omejeno. "Proračunska podpora države v obliki subvencij dolgoročno ni perspektivno, zato bomo zmanjševali obseg državnih pomoči iz državnega proračuna," pravi koalicijska pogodba. Subvencije so sporne zaradi dveh razlogov. Dejstvo, da država podjetjem (in tudi kmetom) deli t.i. nepovratna sredstva, naravnost kliče k temu, da je deljenje subvencij povezano bodisi s kupovanjem političnega vpliva bodisi z jemanjem podkupnine. Država ni usposobljena za presojanje, kdo si subvencijo zasluži in kdo ne. Zato je razdeljevanje subvencij praviloma arbitrarno.

Dejstvo, da država določenim podjetjem podari velike vsote denarja, podjetij ne sili k racionalnemu poslovanju. Če je podjetje obsojeno na propad, bo subvencija zgolj podaljšala vegetiranje. Če pa je podjetje dovolj vitalno, bo v normalni državi najelo dolgoročni kredit. Zaradi visokih obrestnih mer pa si slovenska podjetja še vedno ne morejo privoščiti najemanja dragih kreditov. Državna nepovratna sredstva so torej čudaški nadomestek za najemanje posojil. Razdeljevanje denarja pa je eden bistvenih vzvodov moči državnih uradnikov. In užitku moči se je težko upreti.