Kdo je nor?

Zdi se nam, da o bolezni norih krav vemo vse. Pač zato, ker nas vsak dan obveščajo o najnovejših dognanjih, ugotovitvah, možnostih okužbe in o vsaki evropski bolni kravi posebej: v Španiji dve, na Portugalskem ena, v Ukrajini tri ...Toda ali res vemo, kaj je bolezen norih krav? In vemo, zakaj bi se z boleznijo lahko okužili tudi z žele bomboni?

Da bi nam bila bolj jasna povezava med kostno moko, ki je sedaj inkriminirano živalsko živilo, in možnostjo okužbe, moramo vedeti vsaj to, kakšen je prehranjevalni krog, ki povezuje ljudi in kostno moko. Torej ...dolgočasne tehnološke podrobnosti.

V Sloveniji dnevno nastane od 150 do 200 ton živalskih odpadkov, katerih največji predelovalec je podjetje KOTO. Obstajajo pa še tako imenovane interne kafilerije. Vso crkovino, med katero bi lahko bili tudi okuženi deli živali in ki se zelo hitro razkraja, sterilizirajo najmanj 20 minut pri temperaturi 133 ''C pod notranjim tlakom treh barov. Predelani klavni odpadki gredo v obliki krvno-kostne moke v prosto prodajo, v mešalnice krmil ali pa je moka uporabljena kot naravno gnojilo.

Na območju RS je od leta 1996 uporaba kostne moke v krmilu za prežvekovalce prepovedana. Zato naj bi mešalnice moko dodajale samo v krmila za perutnino in prašiče. Vendar k vsaki Liziki le ni mogoče pristaviti po enega veterinarja. Manjši kmetje, ki jim je bila kostna moka na razpolago v prosti prodaji, so lahko, kljub prepovedi, dodajali kostno moko v svoja t. i. naravna krmila za krave kot eno od komponent.

Drugo vprašanje, ki tudi ostaja odprto, je uporaba kostne moke za organsko gnojilo. Živali na pašniku lahko pridejo v stik z ostanki kostne moke. Ta vsebuje poleg dušika tudi veliko fosforja, deluje počasneje in se sprošča dalj časa, zato jo strokovnjaki priporočajo uporabljati pri gnojenju večletnih kultur, npr. sadovnjakov in travnikov. V mešalnici dodajajo kostno moko v krmilo kot vir beljakovin, ki naj bi jih bilo v končnem proizvodu od 3 do 5 % od celotne mešanice. Od proizvajalca krmil pripravljena (okužena) mešanica potuje do korit živali. Krog se sklene, ostanki okuženih živali gredo v predelavo ...

Vloga človeka v tem "krogu" znanstvenikom še ni jasna. Ena od teorij (zaradi katere je prišlo do izbruha panike) pravi, da obstaja povezava med boleznijo krav in ljudi, širjenje poteka prek izdelkov, ki naj bi vsebovali različne komponente goveda.

Verižna reakcija

Če poznamo ta krog, so nam bolj jasni tudi zaščitni ukrepi. Kot so napovedali proizvajalci krmil (med njimi tudi Emona Krmila), naj bi kostno moko v proizvodnji zamenjali s sojinimi tropinami, ki ostanejo od zrn soje po določenem postopku predelave in vsebujejo veliko proteinov. Zamenjava načeloma ne potrebuje dodatne opreme. Vendar Slovenija nima zadostnih količin soje, zato naj bi jo uvažali iz drugih držav, npr. iz Amerike. Potni stroški in samoumevno tudi višja cena tropin, saj se bo povpraševanje po soji v svetu povečalo, bodo pripeljali do podražitve krme. Zaradi varnostnih ukrepov se bodo podražili tudi stroški predelave mesa. Na primer, še pred kratkim je KOTO crkovino odvažal brezplačno. Prvega maja 2000 je bila uvedena cena od 7 do 9 sit za kilogram živalskih odpadkov. Jasno je, da se bo ta strošek še povečal, ker po sprejetih preventivnih ukrepih crkovina ni več surovina za predelavo kostne moke. Po odredbi o preventivnih ukrepih, ki jo je sprejelo ministrstvo za kmetijstvo, morajo klavničarji od začetka decembra letos nevarno tkivo govedine, prašičev in ovc shranjevati v ločene zabojnike z oznako SRM in zbrano vsebino dnevno, zaradi jasne ločljivosti, preliti z modrilom itd. Vse to bo začelo vplivati na dvigovanje cene mesnih izdelkov.

Med tem se je povpraševanje po mesu zaradi panike že zmanjšalo. Po podatkih anket, ki jih je izvedlo Gospodarsko interesno združenje Meso in izdelki (GIZ MI), je leta 1996 ob prvi paniki, ki je bila povezana z izbruhom bolezni norih krav v Angliji, prodaja govejega mesa v Sloveniji padla za 40 odstotkov. Mogoče pa je bilo zaslediti porast nakupa negovejih mesnih izdelkov (perutnina in svinjina). Letos so v prvih dneh po alarmu v Sloveniji zaznali od 15- do 30-odstotno zmanjšanje prodaje mesa. Sedaj ocenjujejo, da prodaja še pada, trenutno za 25 do 40 odstotkov, pričakujejo pa, da bo upad še večji. Sekretar GIZ Franc Čampa meni, da letos ni mogoče uravnoteženje prodaje na račun negovejih proizvodov, saj se kupci izogibajo kakršnemu koli mesu. Ob prvi paniki je slovenska mesna industrija čakala pol leta, da se je stanje na trgu govejega mesa normaliziralo. Koliko dni bo minilo do pomiritve v vrstah kupcev po letošnjem preplahu, ne more oceniti nihče. Vendar je očitno, da bodo številke gospodarske škode zelo okrogle in za nekatere manjše proizvajalce in rejce usodne.

Oboleli vegetarijanci

Ali je panika utemeljena? Kaj vemo o bolezni? Vemo, da obstaja BSE (transmisivna spongiformna encefalopatija), z drugimi besedami "bolezen norih krav", ki so jo prvič diagnosticirali v Veliki Britaniji leta 1986. Že vrsto let znanost pozna CJD (Creutzfeldt-Jacobova bolezen), za katero so zboleli predvsem starejši ljudje. V zadnjih letih pa je znanstvenike zaskrbel pojav te bolezni v spremenjeni obliki pri mlajših ljudeh, imenovali so ga vCJD. V obdobju od januarja 1994 do novembra 2000 je v Veliki Britaniji za variantno obliko CJD zbolelo 85. ljudi, v Franciji trije, na Irskem eden...Posebna, nova oblika CJD pri človeku, tako kot BSE pri kravah, neozdravljivo prizadene osrednji živčni sistem. BSE in vCJD pripeljeta tako človeka kot žival v smrt. Krive za bolezen naj bi bile okužene beljakovinske molekule - prioni, ki razgradijo tkivo živčnega sistema. Kaj je vzrok za okužbo, še ni jasno. Povezave med obema boleznima znanstveniki še niso odkrili, kar, kot pravijo ti isti naravoslovci, še ne pomeni, da ta povezava ne obstaja. Ugotovili so, da se ne prenašajo po zraku niti s kontaktom. Trenutno se svet obnaša tako, kot da hipoteza, da so za množično širjenje nove različice CJD pri ljudeh krive krave oz. uporaba izdelkov iz okuženih govejih tkiv v živilski, farmacevtski in kozmetični industriji, drži kot pribita. Od ust do ust potujejo informacije o prvih znakih vCJD: občutek utesnjenosti, izguba spomina, depresija, izguba ravnotežja. Dodajte temu domnevo, da ima bolezen dolgo inkubacijsko dobo (predvidoma od 5 do 20 let), in podatek o številu bolnikov umrlih zaradi vCDJ v zadnjih letih. Počasi se bo pred vašimi očmi pojavila slika leta 2005 ali 2010 (skratka, še preden bodo farmacevti odkrili čudežno zdravilo), kako po slovenskih ulicah hodijo neprištevni uživalci mesa, vegetarijanci pa s prstom mahajo pred vašimi nosovi in vas opominjajo, da so drastični razplet predvideli že v začetku 20. stoletja. Kot pravijo uradni viri, so med obolelimi tudi dolgoletni vegetarijanci! Torej, ni pomoči za nobenega Slovenca?

Glede na prisotnost BSE Mednarodni urad za kužne bolezni v Parizu deli države v štiri skupine: 1. države z visoko incidenco (Velika Britanija), 2. države z nizko incidenco (Francija, Portugalska, Švica, Irska), 3. države brez primerov bolezni, kjer je vpeljana diagnostika in se izvajajo preventivni ukrepi (Kanada, Argentina, neprizadete države EU), 4. države z neznano situacijo, kjer nimajo vpeljanega sistema diagnostike in se požvižgajo na preventivo. Slovenija se uvršča v tretjo skupino. Strokovnjak Biotehniške fakultete s katedre za govedorejo dr. Slavko Čepin trdi, da "v Sloveniji pojava BSE nismo zabeležili. Veterinarji pri nas so boljši kot v EU, ukrepe smo začeli izvajati veliko prej kot nekatere evropske države. Poleg tega je BSE le ena od stotih možganskih bolezni. Določeni pomen pa so ji pripisali mediji tudi z nepravilnim prevodom "nore krave". Lahko bi rekel, da trenutno bolj norijo ljudje kot pa živali. Menim, da so nekateri ukrepi celo prehudi".

Deloma se s tem mnenjem strinja predsednik Sindikata kmetov RS Marjan Gorenc: "Kmetje že vrsto let podpirajo vse preventivne ukrepe, ki jih je sprejela EU, in trenutno zagotavljajo maksimalno varnost mesa slovenskega izvora. Vztrajamo pri tem, da bi vsako govedo imelo oznako, kje in pri kom je bilo vzrejeno. Rejec pa naj bi v pisni obliki zagotavljal, da njegove živali niso uživale kostne moke. Na takšen način bi lahko povrnili zaupanje kupcev, ki je bilo izgubljeno s produciranjem nevarnosti v medijih." Za primer krivice javnih občil sekretar Gospodarskega interesnega združenja Meso in izdelki Franc Čampa navaja slovenski časnik, ki je pred časom objavil članek z naslovom, ki je zvenel približno tako: Sta pri nas kravi umrli zaradi bolezni norih krav? "Pred člankom, katerega naslov je bilo sicer vprašanje, so Italijani nad mesom slovenskega izvora nameščali majhno slovensko zastavico," pravi Čampa. "Po publikaciji so bili kakršni koli prepoznavni znaki Slovenije umaknjeni, uvoz pa se je nekoliko zmanjšal. Povezava med 'senzacionalnim' člankom in obnašanjem naših kupcev je dokazana, saj smo pozneje nedorečenost popravili. Zaupanje Italijanov smo si spet pridobili in ohranili vse do danes."

Po mnenju sekretarja GIZ preplah ni donosen samo za novinarje: "V začetku oktobra je naše združenje dobilo vabilo na simpozij v Mariboru: 'Kar ješ, to si - Kdaj BSE v Sloveniji?' Že samo ime govori zase. In kdo, mislite, je bil organizator simpozija? Neki d. o. o., ki se ukvarja s prodajo laboratorijske opreme, pribora in kemikalij. Če dobi kdo dobičkonosen posel ob neki epidemiji ali le fikciji tega, so to proizvajalci in prodajalci podobne opreme."

So potemtakem vsi preventivni ukrepi namenjeni le vračanju zaupanja slovenskih kupcev in ohranjanju obstoječe notranje "neomadeževanosti" slovenskega otoka v Evropi? Po pogovoru z Zoranom Kovačem, direktorjem Veterinarske uprave RS, človek lahko izgubi kakršno koli željo po tem, da se iz teme BSE norčuje: "Komentiranje situacije in napovedovanje možnosti primerov BSE na Slovenskem je znanstveno neutemeljeno. Še zmeraj ni jasno, kako se bolezen prenaša, kje se skriva vzrok, saj je teorij ogromno, dokazov pa izredno malo. Veterinarstvo danes daje vse od sebe, da bi prebivalce zaščitilo pred možno nevarnostjo. Ukrepi so ostri, obsežni in dragi. A nihče ne more jamčiti, da pri nas BSE ne bo." V taboru bolj zaskrbljenih s posledicami podcenjevanja nevarnosti BSE je tudi dr. prof. Mirko Jung, ki v zadnjih dneh v javnih občilih večkrat opozarja javnost na to, da se je Slovenija vse doslej vedla, kot da se je nevarnost ne tiče. Na tej točki se začne "vojna" med nasprotujočimi si informacijami. Nekateri pravijo, da v zadnjih letih niso uvažali nevarne kostne moke. Drugi na to rečejo: Kaj pa vse pred tem? Uradni podatki govorijo, da veljajo od leta 1996 spremenjeni pogoji za uvozno govedino: dovoljen je bil samo uvoz goveda, mlajšega od 30 mesecev (za BSE naj bi zbolele samo živali, ki so prestopile to starostno mejo), ki so bile iz čred, v katerih zadnjih 6 let ni bilo primera BSE in v katerih za prehrano živali niso uporabljali kostne moke. Neodvisni veterinarji pa trdijo, da je bila na podlagi izločitve kostne moke iz prehrane prežvekovalcev ter uvedbe poostrenih uvoznih zahtev leta 1997 ponovna dovoljena uporaba določenih govejih organov, ki bi lahko bili kljub ukrepom še naprej nevarni, a so prišli na krožnike potrošnikov. Poleg tega naj bi bila nevarna tudi govedina, uvožena iz Slovaške, Madžarske in Poljske, kjer kajpak praktično nimajo nobenega nadzora nad boleznijo norih krav. Uradna medicina trdi, da pri nas ni zabeleženih primerov človeške različice BSE. Obveščeni posamezniki pa navajajo za zgled Američane, ki iz varnostnih razlogov že več let ne sprejemajo darovalske krvi od ljudi, ki so več mesecev bivali v Angliji. Za tak ukrep so se odločili tudi Italijani. Primer velikih dvomov o sodobni medicin pa so Rusi, ki so na nacionalni televiziji priznali svojo nemoč pred vCJD, ker mnogi zdravniki zaradi pomanjkanja znanja bolezni ne morejo prepoznati in bolnike označujejo kot "duševno motene". V tej smeri javna debata poteka naprej - po principu: kdo bo koga. A vsi se strinjajo, da nevarnost obstaja, čas pa bo pokazal, kako je velika.