Še zmeraj ni vseh delovnih teles

Poleg razprave o poslovniku v parlamentu poteka še ena pomembna bitka. Poslanci se že slab mesec pogovarjajo o sestavi delovnih teles, ki naj bi po novem poslovniku dobila pomembnejšo vlogo. Ker SDS in NSi že na začetku nista bili zadovoljni s predlagano sestavo, se poslanci obeh strank niso udeležili glasovanja o vladi Janeza Drnovška. Kupčevanje s predsedniki in številom delovnih teles se je pozneje tako zaostrilo, da je vladajoča koalicija na začetku decembra užaljenim strankam kot kompromisno rešitev ponudila vodenje še dveh novih delovnih teles. Do 15. decembra pa opozicija na novi predlog še ni odgovorila. Poslanska skupina SDS je ponujeni dogovor sicer označila kot premik naprej, vendar še zmeraj ni zadovoljna. Praviloma sestava parlamentarnih teles sicer res izraža strankarsko sestavo v parlamentu, a po mnenju opozicije so ponudbe vladajoče koalicije neustrezne. "Izgubili smo volitve, ni pa nas treba poniževati," je pogajanja komentiral podpredsednik SDS Miha Brejc.

Konstituiranje delovnih teles državnega zbora pravzaprav odpira pomembna vprašanja o razmerju med opozicijo in pozicijo. Naloga odborov in komisij je, da pred vsako odločitvijo v parlamentu podrobno proučijo vsako zahtevo, o kateri ta odloča, in do nje zavzamejo svoje stališče. Predviden način novega zakonodajnega postopka bo vlogo delovnih teles še povečal, saj naj bi v njih opravili drugo branje zakona in pripravili morebitne amandmaje. Ravno zato je sestava delovnih teles pomembnejša, kot se zdi; kdor bo namreč odločal v delovnih telesih, bo bistveno vplival na odločitve v državnem zboru.

Doslej je ustanovljenih 14 delovnih teles, SDS in NSi pa naj bi poleg že predvidenih štirih vodili še ponujeni novi parlamentarni telesi. Če bi prišlo do dogovora, naj bi desne opozicijske stranke vodile odbor za nadzor nad proračunom in drugimi javnimi financami, komisijo za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, komisijo za peticije, odbor za obrambo, komisijo za evropske zadeve in komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Takoj po ponujenem predlog pa je Miha Brejc zahteval ustanovitev še ene komisije: komisije za invalide. Na pogajanjih o sestavi delovnih teles naj bi bil glavni problem drugje, kdo naj bo tisti, ki bo vodil slovenski del pridružitvenega parlamentarnega odbora. Položaj, ki bo nadomestil razpuščeno komisijo za evropske zahteve, je v prejšnjem sklicu parlamenta zasedal Lojze Peterle, tokrat pa naj bi ga vodil nekdo drug. Vladajoča koalicija je poudarila, da pri pogajanjih o tem ne namerava popuščati.

Po zadnjem predlogu vladajoče koalicije naj bi SDS in NSi predsedovali skoraj dobri tretjini delovih teles, kar je bistveno več, kot je njihov volilni rezultat. Nekonstruktivna drža opozicije pri pogajanja o konstituiranju delovnih teles pa vodi do dveh domnev. Po eni strani se lahko opozicija resnično počuti izigrano s strani velikih sil, po drugi pa male stranke s takšnimi političnimi potezami poskušajo prikazati volilne zmagovalce kot nedemokratične. Kakorkoli že, brez delovnih teles je delo državnega zbora močno okrnjeno.