ADSL končno v Sloveniji

Športno občinstvo, tako doma kot v dvoranah, je na prireditvah, na katerih se je reklamiral tudi Telekom, lahko opazilo reklame, ki so poleg ISDN-ja in AMT-ja, propagirale tudi storitev ADSL. Toda kdor si je zaželel tovrstnega hitrega dostopa do interneta, je še naprej ostajal z dolgim nosom. ADSL-ja Telekom še vedno ne ponuja, čeprav obljube segajo že v začetek iztekajočega se leta. Na Telekomu so nam povedali, da bodo storitev začeli tržiti že kmalu po novem letu, toda kako bo vse skupaj videti, je popolna neznanka. Telekomovi operaterji sicer že opravljajo ankete, ali naključne uporabnike zanima nova storitev ter koliko bi bili zanjo pripravljeni plačati. Cena je namreč še velika neznanka, pri poskusnem uvajanju pa so izbrancem ponujali storitev za 15.000 tolarjev, kar seveda ni malo. Pri Telekomu obljubljajo, da cena ne bo previsoka, še celo ugodna, vprašanje pa je, ali ne bo pogojena s hitrostjo prenosa podatkov, kot je pri nekaterih evropskih telekomih, ki to storitev ponujajo že več kot dobro leto.

Kje se je zapletlo oziroma zakaj smo Slovenci med zadnjimi (če se prištevamo bolj na zahod), ki bodo dobili ADSL? Telekom je velikodušno obljubljal ADSL spomladi leta 2000, zapletlo pa se je pri javnem razpisu za nabavo opreme, na katerega so se prijavili trije ponudniki. Rezultati izbora niso bili všeč enemu izmed poražencev, ki se je na razpis pritožil. Tega so izvedli ponovno, revizijska komisija pa je zavrnila vse pritožbe, za dobavitelja oprema pa je bil izbran Siemens oziroma Iskratel. Vseeno pa je vprašanje, ali bo ponudba ADSL-ja razveselila željne hitrega interneta. Na Telekomu pravijo, da bo pridobitev ADSL-priključka pogojena z ISDN-priključki, čeprav ADSL lahko uporabljamo prek navadne analogne povezave, poleg tega pa tudi ne moti običajnih telefonskih pogovorov in je klicna linija prosta. Odgovor se najbrž skriva v dejstvu, da bi Telekom tudi iz tega rad iztržil nekaj več. Mesečna naročnina na navadni telefonski priključek stane okoli 1000 tolarjev, mesečna naročnina na ISDN pa od 3000 do 4000 tolarjev, tako da bo poleg naročnine na ADSL-storitev v žep kapnila še razlika med navadno in ISDN-naročnino. Res pa je, da ADSL zagotavlja tako imenovan flat rate (neomejen) dostop do interneta, kar bo najbrž ob množični uporabi prineslo Telekomu izgubo, saj ne bo mogel zaračunavati časovnih impulzov kot pri navadnem ali ISDN-dostopu. Na tem področju bi najbrž lahko naredila kaj tudi nova slovenska vlada. Lep primer so Nemci, kjer je državna regulativna agencija zapovedala, da mora Deutsche Telekom (DT) vsem uporabnikom ponuditi flat rate dostop do interneta od 1. februarja 2001. DT se je najprej hotel pritožiti na to odločitev, toda na koncu je popustil in svoje uporabnike razveselil z božičnim darilom. Časovno neomejen dostop bo ponujal že od 15. februarja.

Kaj bo ADSL pomenil za druge ponudnike interneta? Najbrž ne veliko, razen če ne bodo njihove ponudbe precej ugodnejše, kot jih ponuja Telekomovo hčerinsko podjetje Siol. Nekateri ponudniki interneta so se že pred časom pritožili na Urad za varovanje konkurence, ker jim Telekom ni dovolil ponujanja paketov za dostop do interneta skupaj z ISDN-paketi. Uporabniki ISDN-ja so tako največkrat končali pri Siolu. Kakšna je cena ADSL-ja v tujini? Ponudba naj bi se nekako ujemala s stroški kabelskega dostopa do interneta, ki je še edina konkurenca ADSL-ju pri neomejenem hitrem dostopu do interneta. Deutsche Telekom svoj T-DSL skupaj z naročnino ponuja za povprečno 65 DEM (okoli 7000 tolarjev), France Telekom je svoj ADSL ponujal za okoli 40 evrov (okoli 8500 tolarjev), seveda pa so bile hitrosti prenosa pri obeh omejene na približno 1 Mbit/s prenosa.