Slovenija 2000

Slovenija je bila skoraj pet mesecev brez vlade, ki bi lahko poslovala z vsemi pooblastili. Prve tri mesece je še nekako šlo, 2. aprila pa se je začela vladna kriza. Dr. Janez Drnovšek je sporočil, da bo zahteval glasovanje o zaupnici, vezal pa jo bo na postavitev novih ministrov. SLS je namreč že pred tem zaradi združevanja s krščanskimi demokrati najavila, da bo zapustila vlado. Drnovšek ni čakal na odstope, pač pa je v parlament poslal sklep o odstavitvi ministrov iz vrst SLS. 8. aprila je parlament Drnovšku izglasoval nezaupnico. Zdelo se je, da državo čakajo predčasne volitve, vendar je 3. maja parlament v tretjem krogu glasovanja sklenil, da dr. Andreju Bajuku vendarle podeli mandat za sestavo vlade. Sledil je še mesec dni političnih manevriranj, vlada, ki jo je predlagal dr. Bajuk, je bila potrjena med tretji krogom glasovanj, 7. junija. Torej skoraj natanko dva meseca po odstavitvi Drnovškove vlade.

Jeseni so se pripetile volitve. Volilna kampanja se je začela 15. septembra, volitve so bile 15. oktobra, vlada pa je bila izvoljena 30. novembra.Torej sta od uradnega začetka volilne kampanje do ustoličenja vlade minila še dva meseca in pol.

Leto treh koalicij

Prve tri mesece leta 2000 je bila na oblasti koalicija, sklenjena med LDS, SLS in DeSUS-om. Po razpadu je vladanje prevzela "Koalicija Slovenija", ki so jo sestavljali SLS+SKD ter SDS. "Koalicija Slovenije" je z odločitvijo, da bo volilni sistem ostal proporcionalen, razpadla. Novembra pa je bila postavljena nova koalicija, ki jo sestavljajo LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS, koalicijo pa podpira tudi Stranka mladih.

Volitve

15. oktobra so se dogodile volitve. Zmagala je LDS. Iztržila je dobrih 36 odstotkov glasov. SDS je zbrala dobrih 15 odstotkov, ZLSD 12, SLS+SKD 9.5, Nova Slovenija je zbrala 8.6 odstotkov, prag za vstop v parlament pa so prestopile še SNS, SMS in DeSUS. Komentatorji so ob rezultatu LDS ugotavljali, da gre za grozljivo visoko zmago LDS. Pogled na starejše volilne rezultate pa pokaže, da ta vendarle ni tako zelo strašljivo visoka. Sedanja LDS je namreč nastala leta 1994 ob združitvi štirih strank. Vsota volilih dosežkov strank, ki so se povezale v Liberalno demokracijo Slovenije, pa je leta 1992 znašala nekaj manj kot 35 odstotkov glasov.

Pomladne stranke so v obdobju, ko so bile v vladi, storile vse, da na volitvah ne bi dobile večine. Navijači pomladnih strank so za neuspeh krivili slovenske medije, ki so menda v rokah sil kontinuitete, ob tem pa so pozabili, da je eno najostrejših kritik poslovanja pomladne vlade objavil nemški dnevnik Frankfurter Allgemaine Zaitung, torej časopis, ki je slovenskim pomladnikov več kot naklonjen.

Na volitvah je presenetil uspeh Stranke mladih. Mediji so v zakulisje delovanja te stranke pokukali šele po volitvah. Gre za nenavaden politični hibrid, za koalicijo več mladinskih skupin. Glavno besedo v stranki pa imajo sicer mladi, a že prekaljeni funkcionarji mariborske in ljubljanske študentske organizacije. Zlasti mariborska študentska organizacija pa si je v devetdesetih letih privoščila poslovanje, ki bolj kot na demokracijo spominja na latinskoameriške babana republike.

Tri primopredaje na zunanjem ministrstvu

Na zunanjem ministrstvu so stari ministri trikrat predali posle novim. Februarja je dr. Boris Frlec posle predal dr. Dimitriju Ruplu. Junija je Rupel posle predal Lojzetu Peterletu. Decembra pa je Peterle posle spet predal Ruplu.

Trije finančniki

Slovenske finance so leta 2000 vodili trije ministri: Mitja Gaspari, Zvone Ivanušič in Tone Rop.

Trije notranji

Skozi pisarno ministra za notranje zadeve so potovali Burut Šuklje, dr. Peter Jambrek in dr. Rado Bohinc.

Trije obrambniki

Posle obrambnega ministra so leta 2000 opravljali dr. Franci Demšar, Janez Janša in dr. Anton Grizold.

42 članov vlade v letu dni

Leta 2000 sta se dve osebi, dr. Drnovšek in dr. Andrej Bajuk, ponašala z nazivom predsednik vlade. Z nazivom "minister" se je ponašalo še 40 oseb. Tako smo imeli tri pravosodne ministre, tri ministre za delo, kulturo, okolje, promet, šolstvo in zdravstvo, dva ministra za kmetijstvo ter enega za ekonomske odnose, malo gospodarstvo, znanost, zakonodajo in evropske zadeve.

SLS+SKD-SKD

15. aprila so delegati Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov po večletnih pripravah sklenili, da se stranki združita. Predsednik je postal dr. Franc Zagožen. 4. avgusta pa sta podpredsednik združene SLS+SKD dr. Andrej Bajuk in nekdanji predsednik SKD Lojze Peterle sklenila ustanoviti novo stranko. Dobila je ime Nova Slovenija. V združeni SLS+SKD je ostala celotna poslanska skupina, Bajukovi Novi Sloveniji pa se je pridružilo nekaj veteranov krščanskih demokratov. Tisočletne sanje o združeni konservativni stranki so bile prekinjene v trenutku, ko je dr. Franc Zagožen ocenil, da bi Slovenija lahko nov volilni sistem dobila tako, da bi spremenili enega od ustavnih členov, nov proporcionalni volilni sistem pa bi zapisali v ustavni zakon. Dr. Bajuk je ob tem ocenil, da je poteptana volja ljudstva, izražena na referendumu o volilnih sistemih, ki se je pripetil jeseni leta 1996.

Kadrovske legende

Vlada, ki jo je vodil dr. Andrej Bajuk, je poskrbela za številne kadrovske menjave. Za najbolj presenetljivo potezo se je odločila, ko je na mesto predsednika uprave Telekoma postavila Marjan Podobnika, do letošnje pomladi podpredsednika slovenske vlade. Podobnik, sicer diplomirani inženir živinoreje, je edine izkušnje z vodenjem velikih gospodarskih sistemov pridobil med majem in novembrom 1990, ko je bil direktor idrijske kmetijske zadruge, potem pa je postal profesionalni politik.

Sicer pa se je Podobnik v anale vpisal še zaradi ene peripetije. Februarja so namreč neznani storilci ukradli audija, s katerim so uslužbenci ministrstva za notranje zadeve prevažali Podobnika. Audi bi moral biti parkiran v Cerknem, tistega nesrečnega večera pa se je znašel v Ljubljani. Podobnik si je privoščil namig, da je v dogodke okrog tatvine audija vpleten nekdo iz kabineta predsednika republike, predsednik Kučan pa je zahteval, naj se Podobnik njemu in sodelavcem opraviči. Podobnik se ni opravičil. Ko je predsednik Kučan na poslovilni obisk sprejel člane odhajajoče Drnovškove vlade, je Podobnika ponovno pozval, naj se opraviči. Užaljeni Podobnik pa je protestno zapustil banket, ki se je odvijal na Brdu pri Kranju.

Kdo je šef davkarije?

Vlada dr. Andreja Bajuka je razrešila direktorja davčne uprave Stojana Grilja. Ob razrešitvi pa se je pojavila nerodnost, saj lahko po zakonu razrešitev predlaga le finančni minister. Minister Zvone Ivanušič pa je trdil, da sam ni nikoli predlagal razrešitve direktorja davčne uprave. Predsednik vlade se je sicer strinjal s trditvijo, da Ivanušič ni napisal predloga za razrešitev, vendar naj bi Ivanušič predlog za razrešitev podal ustno. Pogled v zapisnik vladne seje pa je pokazal, da Ivanušič ni predlagal Griljeve razrešitve. No, dr. Bajuk je potem Ivanušiču napisal obvezno navodilo, s katerim je zahteval, naj na mesto direktorice davčne uprave postavi Romano Logar, sicer državno sekretarko na finančnem ministrstvu ter nekdanjo direktorico SDK-ja. Tik pred volitvami je dr. Bajuk presenetil še enkrat: sklenil je odstaviti finančnega ministra Zvoneta Ivanušiča. Parlament za odstavitev ni imel časa.

Prisluškovalne naprave

Slovenijo sta v letu dni pretresli dve prisluškovalni aferi. 7. aprila, nekaj ur pred začetkom debate o zaupnici predsedniku vlade dr. Drnovšku, je mariborska škofija objavila, da so v prostorih škofije našli prisluškovalno napravo. Podrobnosti o najdbi so javnosti razgrnili šele 10. aprila, ob tem pa so povedali, da so prisluškovalno napravo odkrili že leta 1999, med pripravami na pepežev obisk. Niso pa povedali, zakaj so z objavo novice čakali dolge mesece, kar je nenavadno. Tudi tega niso povedali, zakaj so se za objavo odločili na dan, ko je parlament glasoval o zaupnici Drnovšku. Na vsak način pa je najbolj čudno, da se je tajna policija nekoč v preteklosti odločila, da ozvoči prostore mariborske škofije. Domneve kažejo, da je služba državne varnosti prostore najverjetneje ozvočila v začetku osemdesetih let. Potem pa je prisluškovalne naprave pozabila odstraniti. Ali pa jih je v škofiji kar pustila.

Prisluškovalne naprave, drugič

Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti so uslužbenci odkrili dva nenavadna predmeta, ki sta bila nekoč menda namontirana pod stol tajnice ministra dr. Jožeta Zagožna. Minister Zagožen je neznana predmetka pokazal neznanemu pripadniku ene od obstoječih tajnih služb in neznanemu zasebnemu detektivu. Neodvisna vira sta ministru menda potrdila, da gre za prisluškovalno napravo. Minister Zagožen je sklical tiskovno konferenco in se fotografiral z napravico, po fototerminu pa so ministrstvo obiskali še kriminalisti. Najdbe so odnesli v laboratorij in ugotovili, da gre za staro slušalko, ki je nekoč najbrž pripadala walkmanu, ter odsluženo baterijo.

Policisti so najdene predmete zasegli in predali tožilstvu, minister Zagožen pa je zahteval, da mu jih vrnejo, ker bi jih želel ponovno pokazati neodvisnih ekspertom za prisluškovalne naprave.

Tajne službe

Pripadniki slovenskih tajnih služb so pridelali en obveščevalni škandal, kar je morda celo manj kot v preteklih letih, vendar je ta škandal toliko resnejši. To, da so slovenski obveščevalci v zadnjih letih precej intenzivno sodelovali zlasti z ameriškimi kolegi, je nekako znano. Pač, slovenski tajni agenti dovolj dobro poznajo situacijo na Balkanu, podatki o tem, kaj se dogaja v Beogradu in okolici, pa so v mednarodni obveščevalni skupnosti precej cenjeni. Vendar so iz trezorja obrambnega ministrstva odpotovali tudi dokumenti, ki so govorili o zelo konkretnem sodelovanju med agenti OVS-a in ameriške obrambne obveščevalne agencije DIA. V dnevniku Večer se je tako znašlo tudi ime enega od ameriških operativcev. Obrambno ministrstvo je hitro našlo osumljenca; menda naj bi dokumente ukradel eden od veteranov obveščevalne službe obrambnega ministrstva, ki je bil zaradi degradacije tako užaljen, da je sklenil razkrinkati domnevno sporno sodelovanje. Osumljenec je bil na začetku devetdesetih za svoje delo celo odlikovan.

Duhovna oskrba v vojski

V mesecih, ko je vlado vodila Bajukova vlada, je vlada z rimskokatoliško in evangeličansko cerkvijo sklenila sporazum o duhovni oskrbi v Slovenski vojski. Vojska je tako dobila prvega kurata.

Kako rečete "Koaliciji Slovenija"?

Dr. Ciril Ribičič je v lutkovno gledališče povabil hrvaškega predsednika Stipeta Mesića in slovenskega predsednika Kučana. Hrvaškega gosta je za nekaj trenutkov prepustil dramatiku Borisu Kobalu. Kobal je hrvaškega predsednika vprašal, kako se po hrvaško reče "Koalicija Slovenija". Cenjeni gost ni odgovoril, a mu je na pomoč priskočil Kobal in prevedel, da se "Koaliciji Slovenija" po slovensko reče pička.

Ogorčenje članov strank, ki so sestavljale "Koalicijo Slovenija", je bilo veliko. Ljubljanski pomladniki so zahtevali, naj ljubljanski mestni svet odstavi Kobala, ki sicer službuje kot direktor ljubljanskega mestnega gledališča. Pa tudi gostitelj večera, dr. Ciril Ribičič, je bil deležen ogorčenih protestov. Vendarle pa je branil pravico satirika, da gre včasih tudi prek meje.

Ko se je scena umirila, je dr. Ribičič kandidiral za ustavnega sodnika. Tik pred koncem leta ga je parlament izvolil za ustavnega sodnika.

Išče se varuh človekovih pravic

Sredi julija je parlament glasoval o varuhu človekovih pravic. Ivu Bizjaku se je namreč mandat iztekel, vendar se je Bizjak odločil za ponovno kandidaturo. Za izvolitev bi potreboval 60 glasov, vendar je bil za nekaj točk prekratek. Razočarani Bizjak je sklenil, da ne bo ponovno kandidiral. Tako je urad varuha človekovih pravic ostal brez šefa. Novembra je Bizjak postal pravosodni minister. Sredi decembra je predsednik republike za položaj varuhinje kandidiral Darjo Lavtižar Bebler. Tudi Darja Lavtižar Bebler ni dobila zadostnega števila glasov. Urad varuha je tako že nekaj mesecev brez šefa.

Požar v Gorenju

V prvih dneh septembra je v velenjskem Gorenju izbruhnil požar. Zgorel je obrat Galvana. Vlada je takoj po požaru obljubila pomoč, sledil pa je nenavaden preobrat. Vlada je namreč vodstvu Gorenja sporočila, da bo moralo Gorenje najprej prodati paket delnic Časopisnega podjetja Delo, ki ga je Gorenje kupilo v dneh, ko je oblast prevzemala Bajukova vlada. Delnice bi pa kupila Kapitalska družba, ki je pod nadzorom pomladnih strank. Če bi Kapitalska družba kupila paket, čigar lastnik je Gorenje, bi se povečala možnost, da bi pomladniki imenovali nov nadzorni svet Dela. V Gorenju so sklenili, da Delovih delnic ne bodo prodali, ker so te donosne. Škodo, ki je nastala ob požaru, pa so sanirali ob pomoči zavarovalnine.

Korupcija

Policija je 6. novembra aretirala državnega sekretarja Borisa Šuštarja. Osumljen je, da je prejemal podkupnino. Nekaj tednov kasneje pa je zaradi suma zlorabe položaja aretirala Branka Kodriča, koprskega podžupana. Oba sta ostala v priporu.

Policijski uspehi in nesreče

Policija je aretirala in priprla Josipa Lončarića, osumljenega, da je eden glavnih organizatorjev ilegalnih prehodov prek meje. Priprla je tudi združbo, ki je pretovorila več sto kilogramov heroina. Dogodili pa sta se tudi dve hudi nerodnosti. Iz Slovenije sta ušla Davorin Sadar, prvi mož sistema Dadas, ki je na domu čakal na razplet kazenskega postopka, in Andrej Hartman, obsojen, da je bil glavni organizator t.i. gorenjske heroinske naveze. Oba sta bila v hišnem priporu, policija pa očitno še ni iznašla recepta, kako preprečiti beg velikih rib, spravljenih v hišni pripor. Izvorni greh pa vendarle tiči v pravosodju, ki očitno ni računalo na možnost, da bi borzni guru in prevoznik heroina pobegnila.

Policijski zakladi

Ob predaji poslov je minister za notranje zadeve dr. Peter Jambrek v blagajni odkril dokument, ki govori o zlatu, deponiranem v trezorju Banke Slovenije. Ministru Jambreku izvor zlata ni bil znan, zato je novico o odkritem zakladu objavil. Potem so nekdanji ministri za notranje zadeve razlagali, da se je več tisoč kosov zlatnikov in zlatih predmetov na ministrstvu za notranje zadeve nabralo nekoč v davnini, glavnino zaklada pa naj bi zaplenili tihotapcem.

Novi direktor kriminalistične policije Dušan Mohorko pa je v blagajni odkril za več kot milijon mark gotovine. Tudi izvor gotovine ni bil znan. Policija je med preiskavo rekonstruirala, da del gotovine prihaja iz neke prometne nesreče, drugi del gotovine je nastal ob kupovanju policijskega orožja, izvor dela gotovine pa ostaja neznan.

Trije škofi in sinoda

Papež Janez Pavel 2. je imenoval tri nove pomožne škofe. Pomožni škofi so postali Andrej Glavan v Ljubljani, Jurij Bizjak v Kopru ter dr. Anton Stres v Mariboru. Med novoimenovanimi pomožnimi škofi je najbolj znan dr. Anton Stres, dolgoletni predsednike Komisije Pravičnost in mir, ki deluje pri slovenski škofovski konferenci.

Novembra letos je zasedanje končala sinoda slovenske rimskokatoliške cerkve. Po zaključeni redakciji sinodalnih sklepov bo te morala verificirati škofovska konferenca, na koncu pa bo sklepe potrdil Vatikan.