Krasni novi svet

Slovenska zakonodaja ne pozna splošnega zakona ali predpisa, ki bi od zaposlenih zahteval, da opravijo sistematični zdravniški pregled zaradi ugotavljanja sledi drog oziroma alkohola. Zakon prav tako ne pozna uporabe "testov" za odkrivanje drog na delovnem mestu. Večina zakonodaje s tega področja je še iz prejšnje države. Pretežni del predpisov, ki se nanašajo na zagotavljanje zdravstvenega varstva pri delavcih, zato govori predvsem o zgodnjem odkrivanju poklicnih bolezni in drugih zdravstvenih težav, ki bi se morda lahko pojavile v delovnem procesu. Predvsem pri takšnem, ki je fizično naporen in kjer so delavci izpostavljeni strupenim plinom, sevanju, prahu, delcem težkih kovin in podobno. Vendar to še ne pomeni, da zakonodaje, ki se nanaša na preglede zaradi odkrivanja sledi drog in alkohola, ni. Posredno ali neposredno to vprašanje obravnavajo Zakon o varstvu pri delu, Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev in Navodilo za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev. Pravilnik o načinu in postopku opravljanja preventivnih zdravstvenih pregledov je že zastarel, iz leta 1971, vendar se uporablja do izdaje ustreznega novega predpisa in če ni v nasprotju z Zakonom o zdravstvenem varstvu. Navodilo za opravljanje preventivnih zdravstvenih ukrepov je že novejšega datuma, sprejeto je bilo 30. 11. 1996, dopolnjeno pa leta 1999. Na podlagi teh predpisov so bili nato v posameznih podjetjih sprejeti podrobnejši predpisi, pravilniki o delu, ki npr. določajo, v katerih primerih ima delodajalec za ugotavljanje alkoholiziranosti delavcev pravico uporabiti alkotest.

Na vprašanje, ali lahko delavci odklonijo takšne preglede, posredno odgovarja Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Ta v 36. členu določa, da mora delavec "upoštevati predpisane varnostne ukrepe, uporabljati predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu in se odzvati na zdravstvene preglede v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi". Če delavec ne ravna tako, "huje krši delovno obveznost iz delovnega razmerja, zaradi česar mu lahko delovno razmerje preneha". Vse druge podrobnosti so v Pravilniku o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev (v nadaljevanju Pravilnik). Ta v 2. členu določa, da se "s preventivnimi zdravstvenimi pregledi delavcev ugotavlja zdravstveno, telesno in duševno stanje delavcev ter ocenjuje njihova delovna sposobnost z zdravstvenega vidika, odkrivajo zgodnje zdravstvene okvare in preprečuje invalidnost". Pravilnik pozna štiri vrste zdravstvenih pregledov. To so "predhodni", "specialni" "obdobni" in "drugi" zdravstveni pregledi. "Predhodne" je treba opraviti pred prvim sprejetjem na delo, po daljši bolezni in podobno. Na predhodne preglede morajo tudi učenci poklicnih šol. Zdravstveni pregled obsega "delovno, socialno, družinsko in osebno anamnezo, klinični pregled vseh organskih sistemov, biometrijo, laboratorijske analize, rentgenski pregled organov prsne votline in potrebne dodatne preiskave". Delavci, ki delajo v težkih delovnih razmerah, morajo poleg tega še na "obdobne" preglede; ti se izvajajo vsakih 12 ali 36 mesecev. Obstaja pa še ena možnost. Dvanajsti člen Pravilnika določa, da "delovna organizacija pošlje na zdravstveni pregled delavca, če vodja delavčeve delovne skupine ali druga za njegovo delo odgovorna oseba sumi, da je prišlo do okvare delavčevega zdravja v zvezi z njegovim delom, oziroma če domneva, da delavec ne more opravljati svojega dela, kjer je večja nevarnost za poškodbe". Prav tako lahko podjetje "pošlje na zdravstveni pregled tudi delavca, za katerega domneva, da je alkoholik, narkoman ali tabletoman, če to ogroža varnost pri delu".

Najspornejše je ohranjanje sistematičnih zdravstvenih pregledov pred zaposlitvijo. Pri tem obstaja možnost, da bi bili podatki raziskav zlorabljeni, tako da bi tudi prosilci za delo, pri katerih bi odkrili ne zgolj sled kakršnekoli droge, temveč druge lastnosti (npr. nosečnost), izgubili delo. Dr. Polona Končar, profesorica delovnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, takšno ureditev šteje za sporno. "Za sklenitev delovnega razmerja v zakonih obstajata dva splošna pogoja: starost in zdravstveno stanje. V skladu s tem delodajalec mora poslati delavca na predhodni zdravstveni pregled. In pri takšnih pregledih se nato seveda lahko ugotovi marsikaj, na primer tudi, ali je ženska noseča, to pa lahko vpliva - čeprav je to seveda protizakonito - na njeno možnost zaposlitve. V svetu takšnih preventivnih pregledov večinoma ne poznajo. V drugih državah mora delodajalec poslati že zaposlenega delavca na pregled, če to zahtevajo posebne delovne razmere v posameznih panogah, na nekaterih delovnih mestih in podobno. Vendar to ni pogoj za sklenitev delovnega razmerja. Zdravstvene preglede v drugih državah, na primer v Nemčiji, štejejo za poseg v zasebnost. To bo tudi v našem novem zakonu o delovnih razmerjih najverjetneje spremenjeno na podoben način." Ali to pomeni, da vodstva podjetij pri odločitvah o sprejetju v delovno razmerje, napredovanju ipd. sploh lahko uporabijo podatke o sledeh drog? "To je enako kot pri nosečnicah. Načeloma jih ne bi smeli," pojasnjuje dr. Polona Končar. V tujini zakonodaja najpogosteje določa, da mora delavec sam sporočiti delodajalcu vse podatke o tem, kar bi ga lahko onemogočalo pri delu. To je tudi razlog, da v novi delovni zakonodaji takšni pregledi niso več predvideni. Nova zakonodaja prav tako ne bo več poznala široke "anamneze", kjer bi zdravniki lahko od posameznikov zahtevali številne povsem osebne podatke. Eden od členov v predlogu nove delovne zakonodaje, ki je v parlamentarni obravnavi, določa, da "delodajalec ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo podatkov o družinskem, zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem". Vse to je v skladu z mnenji strokovnjakov, ki opozarjajo, da zdravstvene preiskave ne bi smele posegati v zasebnost. Prav tako ni dvoma, da slovenska zakonodaja splošnih pregledov za ugotavljanje vsebnosti drog, ki ne bi imeli nobene zveze z ravnanjem posameznika, za zdaj tako rekoč ne dopušča.

Druga plat strožjih in v intimno sfero posegajočih predpisov v Sloveniji je neobstoj specifičnih predpisov, kakršni v nekaterih državah delodajalcem omogočajo ne zgolj napotitev delavca na obvezne zdravstvene preglede, temveč tudi izrekanje sankcije prenehanja delovnega razmerja že zgolj zaradi sledi drog pri zaposlenih v nekaterih poklicih (šolstvo, vojska in policija itd.). V Sloveniji zakonodaja namesto takšnih sankcij v prvi fazi predvideva napotitev na zdravljenje. V nekaterih drugih državah so na trgu na voljo posebni laboratorijski kompleti za domačo uporabo, ki omogočajo odkrivanje najpomembnejših drog doma in na delovnem mestu. Takšne prakse se uvajajo z argumentacijo, da ima delodajalec pravico do podatkov o uživanju drog, saj lahko to vpliva na učinkovitost dela. "Dejstvo je, da imajo tudi delodajalci pravico, da skrbijo za svoje interese. Delovno razmerje je razmerje zaupnosti. Zaupanje mora obstajati na obeh straneh. Če obstaja sum, da bi lahko učinek drog vplival na delovni proces, ima delodajalec seveda legitimen interes, da takšne sume odpravi. Drugo vprašanje pa je, kako lahko potrdi ali ovrže takšne sume. Delavec lahko sam opozori nase s svojim obnašanjem, lahko pa delodajalec do podatkov o zasvojenosti pride tudi na druge načine - s preiskavami ali z informacijami prejšnjih delodajalcev," pojasnjuje dr. Polona Končar.