Premiki na desnici

Klavrn rezultat, ki ga je na zadnjih parlamentarnih volitvah dosegla tako imenovana desnica, sili v spremembe. Odprti ostajata le vprašanji, kdaj bo do sprememb prišlo in kako korenite bodo. Kadrovskih premikov na ključnih strankarskih funkcijah ne gre pričakovati le v Zagožnovi Slovenski ljudski stranki, ampak tudi v Janševi Socialdemokratski stranki.

Socialdemokrati so pretekli mesec in pol do onemoglosti analizirali volilni rezultat. Sejo sveta so začeli že sredi novembra, v decembru so opravili razširjeno sejo sveta in nekaj neformalnih srečanj v ožjem krogu, maratonsko razpravljanje pa so pretekli petek končali s sprejetjem končne ocene in sklepov o političnem položaju stranke po volitvah. Vsa srečanja so potekala v precejšnji tajnosti, saj so se bali, da bi v javnost prišle notranje razprtije. Dolgo časa so se vrteli predvsem okrog vprašanja, ali so bili na volitvah sploh poraženi. Stranka je glede na prejšnje parlamentarne volitve izgubila dva poslanska mandata in je spet v opoziciji. Najbolj zagrizeni, med njimi tudi član izvršilnega odbora Branko Grims, trdijo, da je bil tak rezultat še vedno bolj zmaga kot poraz oziroma da je bil po izdaji SLS + SKD v mejah mogočega. Vendar strateg Grims ob tem pozablja na lastne predvolilne obljube, češ da bo SDS dobila vsaj odstotek več od LDS. Skuša se izviti s tem, da za slab rezultat krivi predvsem medije. Pri tem pozabi omeniti, da predsednik stranke Janez Janša pred volitvami ni želel sodelovati skoraj z nobenim tiskanim medijem oziroma da je komuniciral le prek strankinih tiskovnih konferenc in TV-soočenj. Tak očitek ni le plod novinarske domišljije, ampak ga izraža tudi eden vodilnih funkcionarjev SDS.

Diktatura centrale

Na decembrski razširjeni seji sveta SDS (zanimivo je, da se tako pomembnega srečanja nista udeležila podpredsednika stranke dr. Miha Brejc in dr. Anton Jeglič, manjkalo pa je tudi več poslancev) se je razvila šesturna polemična razprava, v kateri so odločitve strankinega vrha v predvolilnih mesecih kritizirali zlasti predstavniki občinskih odborov iz Koroške, Prekmurja in Primorske. Izstopal je nekdanji goriški poslanec Ivo Hvalica, ki je člane pozval k anonimni anketi, na podlagi katere bi lahko storjene napake temeljito analizirali. Hvalica je bil prvi, ki si je že takoj po volitvah jasno in glasno upal izreči nekaj kritičnih pripomb na račun strankinega vrha in ki je opozoril, da je stranka znova prepričala prepričane, ni pa prepričevala neprepričanih. Janša je razpravo spodbudil z daljšim, zelo odkritim govorom, v katerem je temeljito pregledal vse ključne strateške odločitve stranke. Še vedno je prepričan, da je stranka ravnala prav, ko je vztrajala pri večinskem sistemu oziroma doslednem zagovarjanju rezultatov referenduma in odločbe ustavnega sodišča. Osebno misli, da je s tem projektom šlo navzdol takrat, ko je SDS sama izgubila vero, da bo realiziran. Hkrati pa je celo priznal: "Napaka v tej bitki, in to zelo velika, je bila seveda beneška komisija ... Če bi se iz te bitke umaknili eno leto prej, bi stvari lahko drugače obrnili." Posredno pa tudi, da je stranka v zadnjih letih zanemarila druge programske poudarke oziroma da jih je pred javnostjo slabo reklamirala. Glede vstopa v Bajukovo vlado je povedal: "Če bi vedeli, da bo ta vlada takšna, kakršna je bila, se pravi, da bo Ljudska stranka v tej vladi samo en mesec, potem bo pa še v neki drugi, in da bomo mi postali njihovi glavni sovražniki, najbrž v takšno vlado ne bi šli, vsaj jaz osebno ne." Priznal je, da v stranki obstajajo spori, ki jih je treba čim prej zgladiti, a ne v javnosti: "V LDS so velike razlike, ampak tista stranka gradi v veliki meri na pragmatizmu in jih oblast drži skupaj, poleg tega pa tako velikih razlik tam tudi ni, veste. Mi smo bili včasih bolj neenotni kot oni. Pri mnogih odločitvah. Sicer res Vika Potočnik prireja zajtrke za eno frakcijo, ampak Igor Bavčar kot podpredsednik stranke ne daje intervjujev in obtožuje Toneta Ropa, ki je drugi podpredsednik te stranke. Se to še ni zgodilo. Niti obratno. Pri nas pa se to dogaja. To pa je sam vrh in to ljudje opazijo ..."

Drugi udeleženci seje so med notranjimi razlogi za slab rezultat pogosto kritizirali vodjo volilnega štaba Nika Jurco, češ da naj bi kot takratni državni sekretar ne imel dovolj časa za predvolilna opravila. Trdili so, da sta imela volilni štab in vodstvo preveč vpliva na izbor kandidatov, da so zamujali pri oblikovanju kandidatnih list zaradi čakanja na spremembo volilnega zakona in da je za slab rezultat kriva tudi neustrezna regijska organiziranost. Vodstvu so očitali, da je zanemarilo nekatere socialne kategorije, predvsem upokojence, da ni izkoristilo dobrega programa, da je glavno tajništvo opravilo slab servis, da so bili odnosi z javnostmi amaterski, slišati pa je bilo celo pripombe, da jim vstop v Bajukovo vlado in koalicija z NSi nista koristila. Nekaj pripomb je bilo usmerjenih tudi na neenotnost poslanske skupine. Pri slednjem naj bi kritike letele zlasti na poslanca Mirka Zamernika in Pavla Ruparja, ki naj bi predvolilno zborovanje priredila mimo glavnega volilnega štaba. Najpomembnejše so bile pripombe na račun zaostrenih odnosov v stranki. Opozarjali so tudi na slabe, nekolegialne in neprofesionalne odnose med poslanskimi kandidati. Občinski odbori SDS iz koroške regije so tik pred sejo na strankin izvršilni odbor naslovili celo pisni protest, v katerem so vodstvu očitali nič manj kot diktaturo. Motilo naj bi jih, da je strankina centrala v Slovenj Gradcu vztrajala pri kandidaturi napačnega človeka. Gre za predsednika koroške regije Bogdana Gabrovca, ki je v svoji volilni enoti kljub intenzivni volilni kampanji dosegel šele osmo od enajstih mest. Predsedniki odborov so nezadovoljni tudi z ravnanjem tajnika koroške regije Franca Hamlerja, ki naj bi na eno od regijski sej zaradi ostre polemike "povabil" policijo. Pisma, v katerem so za oba sporna člana zahtevali razrešitev, na razširjeni decembrski seji sveta niso prebrali, saj je skrivnostno izginilo. Protestniki so zahtevali razgovor s predsednikom, v kar je Janša privolil pretekli petek. Ali so spore zgladili, ni jasno. Protestniki so vidno razburjeni odhajali z dvorane, Janša pa je pozneje izjavil, da je bilo srečanje s Korošci namenjeno le reorganizacije regij.

To pa še zdaleč ni edini primer nezadovoljstva glede izbire kandidatov. Novembra lani je s funkcije predsednika mestnega odbora v Velenju odstopil dolgoletni član SDS Anton de Costa. Kriva naj bi bila odločitev strankinega vrha, da namesto njega kandidira Antona Hojnika. Odločitev je v luči volilnega rezultata v resnici videti nerazumna, saj je Hojnik dobil le 11,06 odstotka glasov in tako zasedel nečastno zadnje mesto v volilni enoti. Tudi nekatere druge odločitve glede poslanskih kandidatov so bile čudne. Na Gorenjskem se je hud boj ob sestavljanju seznama kandidatov vnel med Grimsom in Janezom Čebuljem. Na koncu je z liste odletel Grims, ki ga danes mnogi v stranki krivijo za slab volilni rezultat. Centrala je od kandidature gladko odrezala nekdanjega poslanca SDS Vladimirja Čeligoja, ki je ob tem cinično dejal, da je vse skupaj izraz tako imenovane demokracije v stranki. Da ne kandidira, je izvedel dva dni pred slovesno predstavitvijo kandidatov na Bledu. Brez kandidature so ostali tudi nekdanji poslanci Hvalica, Ana Kregelj Zbačnik in Bogomir Špiletič. Vsi trdijo, da so odločitev sprejeli na lastno pobudo, vendar vsaj Hvalica hkrati dodaja, da bi se ob drugačnem ozračju v stranki vendarle odločil za nastop na volitvah.

Temeljite in odkrite razprave so prinesle na dan več pomembnih opozoril. Od tega, da se mora stranka premakniti proti sredini političnega prostora in se izogniti ekstremizmu, da potrebuje novo strategijo, saj je slovenske pomladi konec, da mora v ospredje programa postaviti nove, vodilne teme, s katerimi bo zapolnila luknjo po padcu večinskega volilnega sistema, do tega, da mora na novo oceniti svojo splošno podobo, ugled in sedanje vodstvo. Iz vsega ponujenega so člani sveta v petek zvečer, po štirih urah razprav, potegnili predvsem dve konkretni odločitvi. Vsem organom stranke so naložili, da morajo osvežiti inštrumente za uresničevanje strankinega programa s portoroškega kongresa, se pravi, da si morajo še naprej prizadevati tudi za uveljavitev večinskega volilnega sistema. Poslanski skupini SDS so še dodatno naložili, naj si prizadeva za popravke obstoječega proporcionalnega volilnega sistema, ki s preferenčnim glasom zagotavljajo večji vpliv volilcev na izvolitev poslancev. Druga pomembna odločitev strankinega sveta je sklic kongresa. Bil naj bi najpozneje v maju, na njem pa bodo volili vse organe stranke, torej tudi predsednika.

Podobnikovo lobiranje

Z vstopom v Drnovškovo vlado je SLS + SKD vsaj na videz ublažila slab volilni rezultat, omilila pa je tudi potrebo po takojšnji čistki v vodstvu stranke. S preložitvijo kongresa na začetek marca so soglašali celo najbolj zagreti strankini "alternativci", ki so takoj po volitvah trdili, kako bo SLS + SKD brez takojšnje prenove največja poraženka lokalnih volitev. Vrisk je kot neformalni vodja "alternativcev" dejal, da je treba notranje konflikte umiriti in se na kongres temeljito pripraviti, saj bi bilo najslabše, če bi bila menjava vodstva zgolj formalna, ne pa tudi dejanska. S privolitvijo v marčni kongres so najresnejšemu kandidatu za predsedniško mesto, kmetijskemu ministru Franciju Butu, zagotovili čas za sestavo ekipe, ki bo kandidirala za vsa ostala mesta v strankinih organih. Brez podpore v organih namreč tudi predsednik z dobro vizijo ne bo mogel ustvarjati čudežev. Ti pa so nujni, kajti stranka je v zadnjih dneh dosegla najnižjo točko in je tako rekoč pred popolnim razsulom. Porazne so že same priprave na kongres, saj šestčlanska komisija, ki jo je izvršilni odbor imenoval posebej za ta namen, ni naredila še nič. But naj bi od Zagožna še ta teden zahteval sklic izvršilnega odbora, kjer bi se pogovorili tudi o možnosti imenovanja nove komisije.

V tej zmedi bi pričakovali, da bo Zagožen stranko prijel za vajeti. A ni. V zadnjem mesecu je večino časa preživel na domači kmetiji, v Ljubljano pa je prihajal le občasno. Izvršilni odbor je za kadrovska pogajanja z LDS pooblastil Buta, vendar se sklep ni upošteval. Še več. Zagožen je pooblastilo za kadrovska pogajanja mimo izvršilnega odbora prenesel na nekdanjega kmetijskega ministra Cirila Smrkolja in o tem pisno obvestil LDS.

Slišati je namige, da podpredsednik stranke Marjan Podobnik zadnje dni pogosteje obiskuje teren, kar bi lahko pomenilo, da si z lobiranjem skuša pridobiti čim trdnejšo podporo za morebitno kandidaturo predsednika stranke. Računa, da se bo vsaj del terena spomnil časov, ko je Slovenska ljudska stranka predvsem po zaslugi bratov Podobnik na volitvah dosegla kar 20 odstotkov glasov. Poleg tega stranki za vodilno funkcijo primanjkuje ljudi. Zagožen se je vnovični kandidaturi že odpovedal, Bizjak se je stranki zameril z neposlušnostjo pri kadriranju državnih sekretarjev na pravosodnem ministrstvu, na guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja pa tako ali tako razen Zagožna ne računa nihče več. Minimalna vloga, v kateri se vidi Podobnik, je pozicija strankinega svetovalca. To je zelo jasno povedal tudi v intervjuju za strankino glasilo Vir-Slovenske brazde. Kaj točno razume pod besedo svetovalec, je postalo jasno v zadnjem mesecu. Ključne kadrovske nastavitve SLS + SKD v vladi potekajo predvsem ali zgolj na njegovo pobudo in željo. Funkcije dobivajo stari in preverjeni kadri nekdanje SLS. Tako skuša Smrkolja na vsak način ustoličiti za direktorja Agencije za kmetijske trge, na kmetijsko ministrstvo pa je za državnega sekretarja uspešno pripeljal nekdanjega poslanca SLS Franca Potočnika. Prste ima tudi pri imenovanju drugih državnih sekretarjev, na primer na prometnem ministrstvu, kjer minister Jakob Presečnik kljub številnim opozorilom v stranki (še) vedno ni sprejel odstopa državnega sekretarja Žareta Preglja. V igri je 40 milijard tolarjev, ki jih bo ministrstvo razdelilo konec januarja, ko se izteče osem razpisov. Pregelj naj bi skrbel za "pravilno" razdelitev teh sredstev, zato ga želi Podobnik na ministrstvu zadržati vsaj še mesec dni. Poleg tega si Podobnik v zadnjem mesecu mrzlično prizadeva obdržati lastno funkcijo direktorja uprave Telekoma. Na zadnji seji izvršilnega odbora SLS + SKD tik pred prazniki naj bi za to tematiko porabili dve tretjini celotne razprave, med drugim pa naj bi zahteval, da mora stranka v primeru njegove razrešitve z direktorske funkcije izstopiti iz vlade. Večina je takšnemu izsiljevanju nasprotovala, saj so prepričani, da je njegova razrešitev le še vprašanje časa.