Bum parlamentarne administracije
Vsak poslanec si želi imeti svojega strokovnega sodelavca
Tone Anderlič je pohvalil zamisel opozicijskega prvaka dr. Andreja Bajuka
© Denis Sarkić
23. decembra 2000, deset let po plebiscitu, so parlamentarci zasijali v luči nove, imenitne parlamentarne dvorane. Dva dneva pred tem pa je parlamentarna komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) poskrbela tudi za to, da bodo parlamentarci po novem tudi mnogo pametnejši. KVIAZ je namreč sprejel sklep, da bo v prihodnosti vsak poslanec dobil svojega strokovnega sodelavca. Sklep, ki še ni operativen, vodi v bistveno povečanje parlamentarne administracije. V zapisniku namreč piše, da je treba v tem mandatnem obdobju ustvariti pogoje, ko bo imel vsak poslanec svojega strokovnega sodelavca. Za tak sklep je glasovalo dvanajst članov komisije, nihče ni bil proti. Nekaj članov se je vzdržalo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Tone Anderlič je pohvalil zamisel opozicijskega prvaka dr. Andreja Bajuka
© Denis Sarkić
23. decembra 2000, deset let po plebiscitu, so parlamentarci zasijali v luči nove, imenitne parlamentarne dvorane. Dva dneva pred tem pa je parlamentarna komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) poskrbela tudi za to, da bodo parlamentarci po novem tudi mnogo pametnejši. KVIAZ je namreč sprejel sklep, da bo v prihodnosti vsak poslanec dobil svojega strokovnega sodelavca. Sklep, ki še ni operativen, vodi v bistveno povečanje parlamentarne administracije. V zapisniku namreč piše, da je treba v tem mandatnem obdobju ustvariti pogoje, ko bo imel vsak poslanec svojega strokovnega sodelavca. Za tak sklep je glasovalo dvanajst članov komisije, nihče ni bil proti. Nekaj članov se je vzdržalo.
Kako je sklep sploh nastal? Predsednik komisije Ciril Pucko je uvodoma predstavil predlog, kako naj bi po novem izgledalo zaposlovanje strokovnih sodelavcev, referentov in sekretarjev poslanskih skupin. Formula je dokaj zapletena. Za začetek bi imela vsaka poslanska skupina sekretarja, referenta in dva strokovna sodelavca. Dodatne "strokovce" bi poslanskim skupinam dodeljevali tako, da bi te na vsakih sedem poslancev dobile še enega sodelavca. Če bi v mandatnem obdobju 2000 - 2004 veljale formule zaposlovanja strokovnih sodelavcev in referentov, ki so veljale med letoma 1996 in 2000, bi v poslanskih skupinah službovalo 34 referentov, sekretarjev in strokovnih sodelavcev. Po novi formuli pa bi v poslanskih skupinah službovalo 55 sekretarjev, "strokovcev" in referentov. Ker se s tem mandatnim obdobjem število parlamentarnih komisij in odborov zmanjšuje, bodo nekaj "strokovcev", ki so do zdaj delali v komisijah, zaposlili pri poslanskih skupinah. Dodati pa je treba, da v tem trenutku v parlamentu ni kakšnega otipljivo velikega števila ljudi, ki bi predstavljali tehnološki višek.
Sledilo je licitiranje. Dr. Miha Brejc (SDS) je menil, da bi bilo bolj pravično, če bi poslanske skupine dodatne strokovne sodelavce dobile na vsakih sedem poslancev. Dr. Andrej Bajuk (NSi) pa je spotoma omenil, da bi bilo, kar se njega tiče, najbolj pravično, če bi imel vsak poslanec svojega strokovnega sodelavca. To idejo je kmalu posvojil Tone Anderlič (LDS). Iskreno je pohvalil zamisel opozicijskega prvaka dr. Bajuka. "Očitno ima neko drugo izkušnjo, neke druge poglede na parlamentarno demokracijo, ki so skladni s sodobnimi dosežki parlamentarnih demokracij," je pritrdil predsedniku NSi.
Razprava je tekla: parlamentarna delovna telesa imajo dovolj, včasih celo preveč strokovnih sodelavcev, so modrovali nekateri. Zato pa potrebujejo večjo strokovno podporo poslanci, so dodali drugi. Nekaj strokovnih sodelavcev bomo prerazporedili, so načrtovali tretji. Bomo koga zaposlili na novo, so spraševal četrti? To vprašanje je večina preslišala. Ko se je debata končala, je dal predsednik komisije na glasovanje predlog, da bi vsaka poslanska skupina za začetek dobila sekretarja, dva strokovna sodelavca in referenta. Poslanske skupine, ki štejejo več kot osem članov, pa bi dobile dodatnega strokovnega sodelavca. In potem na vsakih šest poslancev še enega strokovnega sodelavca. Predlog je bil soglasno sprejet. Potem je poslanec Roman Jakič (LDS) na predsednika komisije naslovil tovariško kritiko. Zakaj ni dal na glasovanje tudi predloga, da bi imel v prihodnosti vsak poslanec svojega lastnega strokovnega sodelavca? Nakar so glasovali še o tej ideji. Nihče ni bil proti. Sklep, da morajo biti v tem mandatnem obdobju ustvarjeni pogoji, ko bo imel vsak poslanec svojega strokovnega sodelavca, je bil sprejet.
In kaj tak sklep pomeni? Prvič, del "strokovcev", ki so trenutno zaposleni v skupnih parlamentarnih službah in so lojalni predvsem parlamentu kot instituciji, bo dobilo novo zaposlitev v poslanskih skupinah. Po novem bodo lojalni predvsem poslanski skupini in določeni stranki, ne pa parlamentu kot instituciji. Drugič, nekaj deset ljudi bo treba zaposliti na novo. Tretjič, politični razred je v dneh, ko je naciji začel žugati z varčevalnim programom, sporočil, da varčevanja ne bo začel pri sebi. Prej obratno. Takole, prek palca, bi si drznil oceniti, da bi uresničitev sklepa na leto stala okrog dva milijona DEM.
