Vlada pod streho

Pravzaprav so trije ministri svoje delo v novi vladi že opravljali, le da je nov zakon o vladi delovno področje njihovih kabinetov po mnenju poslancev tako spremenil, da morajo znova skozi celotno proceduro, vključno s t. i. hearingom pred matičnimi odbori. V razpravi na četrtkovi plenarni seji je zaplet z novimi-starimi ministri izpostavil tudi Janez Podobnik, ki je vprašanje naslovil tudi na pravno službo DZ. Ta je z odgovorom na vprašanje, ali ministru dejansko preneha funkcija, ko se njegova funkcija formalno in vsebinsko spremeni, dala prav vladi. In sicer da mandat ministru preneha, tudi kadar se spremeni naziv njegovega ministrstva, saj ta izraža vsebino resorja. Torej je trojici 23. decembra, dan po objavi novega zakona o vladi v Uradnem listu, funkcija prenehala.

Tako je prvič pred poslance stopil samo dr. Pavle Gantar, ki pa ga je čakala še posebej težka naloga, saj je največ poslancev opozicije zanimalo, čemu je novo ministrstvo za informacijsko družbo sploh potrebno. Odgovor so ponudila kar sama vprašanja poslancev, saj so jih precej bolj zanimali vračanje vložkov posameznikov pri lastinjenju Telekoma, nakup makedonskega telekoma, direktorska usoda Marjana Podobnika in cene poštnih storitev v prihodnjem letu kot pa slovenski digital divide, ločnica med elektronsko pismenimi in nekoristnimi državljani. Minister se je v tem smislu odrezal precej bolje, saj je poskrbel za stensko projekcijo svojih načrtov, naravnost iz svojega prenosnika. Na vprašanje opozicije, zakaj meni, da je kvalificiran za ta položaj, pa je odgovoril: "Moja profesionalna izobrazba je prostorski sociolog. Moja profesionalna izobrazba je ukvarjanje s problematiko dostopnosti v prostoru, prostoru kot fizična oviri, in seveda, telekomunikacije destrukturirajo prostor kot fizično oviro in ustvarjajo omrežno in informacijsko družbo." Prednostne naloge: poleg splošne digitalizacije Slovenije še čimprejšen sprejem zakona o telekomunikacijah in podzakonskih aktov.

Nekoliko manj razumljivo je bilo ponovno zaslišanje Jakoba Presečnika, saj so mu resor skrčili, in je bil, gledano mimo formalnosti, že del njegovega prvega nastopa odveč."No, malo za šalo bi pa seveda lahko rekel, da je to zdaj ministrstvo za promet brez zveze," ga je glede tega izzval Branko Kelemina, SDS. Presečnikova predstavitev je bila rekordno kratka, le dobre pol ure je trajala. Napovedal je skorajšnje sprejetje zakona o telekomunikacijah, letalstvu, pozneje pa še pomorskega zakonika, med najpomembnejše poudarke njegove predstavitve pa verjetno sodi malone priznanje, da bo glede na proračun dinamika gradnje avtocest letos precej zastala.

Novo ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ki ga vodi Lucija Čok, je od nekdanjega ministrstva za znanost in tehnologijo prevzelo področje znanosti, medtem ko bo področje tehnologije poslej pokrivalo gospodarsko ministrstvo.

Lucija Čok bo znanosti v prihodnje priskrbela za obljubljen odstotek BDP sredstev in temeljni raziskovalni zakon, ki so ga pripravljali že vsi dosedanji ministri. Izobraževanje se bo postopoma decentraliziralo, kar pomeni, da bo poskušala streti tudi odpor obeh univerz do ustanavljanja novih. Čokova ni skrivala kritik svojega predhodnika: "Predvsem na ministrstvu za znanost se je pokazalo, da se je sama uprava ministrstva izredno razrasla, nekateri deli ministrstva so se pretirano dvignili, mislim pa, da mora tudi sam minister skrbeti predvsem za strateško videnje tega področja in si v svojo diskrecijo ne more jemati 40 tisoč ur, da jih potem deli po svoje ..."

Tea Petrin bo ponovno vodila ministrstvo za gospodarstvo, tokrat razširjeno s kar nekaj novimi področji. Poleg že omenjene tehnologije bo pod svojo streho sprejela še naloge dosedanjega ministrstva za drobno gospodarstvo in turizem ter ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Prav zato bo resor razdelila na štiri področja, ki jih bodo vodili državni sekretarji. Njeno temeljno vodilo pa bo gradnja mednarodno konkurenčnega gospodarstva. Poslance so zanimale večinoma znane težave; regionalni razvoj, prodor na trge Jugoslavije, pa tudi gradnja youth hostlov in ministričino domnevno odpuščanje šoferjev in čistilk.

Njen resor bo izgubil področje energetike, ki naj bi prešlo pod okrilje ministra za okolje in prostor. Zato ni jasno, zakaj poslanci niso ponovno zaslišali Janeza Kopača. Kot nam je povedal Andrej Gerenčer, predsednik odbora za infrastrukturo in okolje, pa nobena odločitev še ni sprejeta, torej se lahko zgodi, da bo v kratkem ministrsko proceduro ponovil tudi še Kopač. Z dejstvom, da energetika ne sodi več pod gospodarsko mnistrstvo, je namreč Tea Petrin pogojevala svoje ministrovanje v tem mandatu. Elektrogospodarstvo namreč pretresajo hudi spori med dvema strujama; prva se zavzema, da Slovenija presežek energije z dolgoročnimi pogodbami prodaja tujcem in ji je s takim trgovanjem lani napovedano milijardo SIT izgube uspelo preobrniti v tri milijarde dobička. Nasprotniki take prakse so mnenja, da pretirana razprodaja energije lahko ogrozi stabilnost elektrosistema.

Vsi kandidati so na matičnih odborih brez težav dobili podporo, Petrinova celo brez glasu proti. Četrtkova seja parlamenta pa se je kljub dveurnemu pridušanju opozicije po pričakovanjih končala pozitivno z rezultatom 54 : 17. In natanko 88 dni po volitvah imamo popolno vlado. Vsi zapleti pred štirimi leti so terjali le 21 dni več.