Prvi slovenski rizični sklad

Nismo čisto prvi sklad, saj so v Sloveniji že delovali nekateri skladi in še delujejo. Denimo Horizonte, ki je v celoti organiziran iz tujine in ima tu čisto uspešno izpostavo. Smo pa prvi sklad, ki ga organizira in nadzoruje slovenski kapital, v tem primeru Aktiva Group, in tisto, kar nas loči od drugih, ki prihajajo, je, da smo izključno usmerjeni v visoke tehnologije. Tovrstnega podjetništva pri nas praktično še ni. Imamo pa nekaj izkušenj prek našega sodelovanja z Izraelom. Tam je high-tech podjetništvo v zadnjih desetih letih doživelo neverjeten razcvet, čeprav se tudi pri njih v zadnjem času čutijo določeni padci, kot se dogajajo na splošno na svetovnih tehnoloških trgih. V Izraelu imamo partnerje, s katerimi sodelujemo pri investicijah v njihov high-tech, kar je dobra referenca za koga, ki želi investirati v takšne tehnologije. V Izraelu je namreč nasproten položaj kot pri nas. Pri velikem številu tehnoloških podjetij je tam na razpolago še veliko več denarja. To, da prideš k dobremu projektu, pomeni, da si jih prepričal, da tvoj denar prinaša nekaj več, se pravi dodano vrednost. V skladu imamo tudi možnost odpiranja vrat na tuja tržišča, kar je pomembno za podjetje, še posebej če prihaja iz Slovenije. Sami sebi se lahko zdimo zelo v redu, toda v tujini na takšno podjetje gledajo kot na tehnološko podjetje, ki prihaja iz Slovenije, ki za zdaj ne velja za center visokih tehnologij, niti ni videna kot naložbeno ugodna država. Tako je denimo diskont, ki ga prištejejo neki investiciji, ki prihaja iz Slovenije, takoj 20 do 35 odstotkov. Ista investicija, ki bi imela sedež ne bolj zanimivih tujih trgih, bi bila avtomatsko višje ocenjena.

Slovenija je torej podobno kot pri klasični ekonomiji nezanimiva za tuje naložbe zaradi majhnosti trga.

Prednost Slovenije je v majhnosti. High-tech podjetje, če želi zares delovati, mora iti na svetovni trg. Podobno je v Izraelu, ki ima prav tako majhno tržišče, in tehnologije morajo priti ven. Izraelci so zelo vezani na ameriški kapital in v povezavi s tem na ameriški trg. Mi smo na področju visokih tehnologij bližje evropskim trgom in v bližini je kar nekaj ustreznih tehnoloških borz.

Ali ima Slovenija sploh možnosti za tovrstni razvoj? Izraelski high-tech se je bolj ali manj razvil iz močne vojaške industrije.

V Izraelu so bile eden glavnih dejavnikov državne investicije v vojaško industrijo, razvojne rešitve pa so se potem vrnile v civilno sfero. Pri nas to seveda odpade. Tisto, kar Izraelci tudi štejejo kot dejavnik uspeha, je izobražena populacija. Tu pa mislim, da imamo v Sloveniji priložnost, ker je naš izobraževalni sistem še vedno razmeroma uspešen. Znanje v Sloveniji je na svetovni ravni in po trimesečnih izkušnjah, ko gledamo projekte, ugotavljamo, da ni problematično znanje. Večji problem pomenita ambicija ali pogum postati podjetnik na tem področju. Za nas kdo, ki želi biti samo prvi v Sloveniji, ni zanimiv, ker so pri visokih tehnologijah tveganja precej velika in mora biti potencial velik že na začetku. Svetovno tržišče, na katerem želi nastopati, mora biti veliko vsaj nekaj 100 milijonov dolarjev, in če uspe nanj prodreti z desetimi odstotki, je nekaj naredil. Če pa uspe s 50 odstotki v Sloveniji, lahko sicer spodobno preživi, podjetje pa ne bo postalo svetovno pomembno. Sklad rizičnega kapitala je pač v prvi vrsti namenjen povečevanju kapitala.

Koliko sredstev je zbrano v vašem skladu in kdo so sploh nosilci projekta?

Cel sklad ima 50 milijonov evrov avtoriziranega kapitala, od tega je za Slovenijo namenjenih 15 milijonov evrov. Celoten sklad je mednaroden, Aktiva Group je vodilni partner, potem imamo še partnerje iz Švice, Izraela in Italije, ki niso notri zgolj zaradi denarja, temveč zaradi ekspertize na svojem področju. Švicarski partnerji so specialisti za biotehnologije in njihova pristojnost je oceniti kakršenkoli biotehnološki projekt ter mu omogočiti uveljavitev na svetovnem trgu. V Izraelu je eden izmed partnerjev pravna pisarna, specializirana za visoke tehnologije, v kateri je nekaj več kot 100 pravnikov, kar je zelo pomembno tudi pri zaščiti intelektualne lastnine. Bistveno pa je, da namerava sklad tudi nastopati na teh trgih, saj je pomembna razpršitev kapitala.

V Sloveniji za najbolj znani podjetji na področju novih tehnologij denimo veljata Iskratel in Hermes Softlab. Koliko podobnih potencialnih podjetij ste v Sloveniji še odkrili oziroma so se zanimala za vaš vložek?

Dobili smo nekaj več kot trideset prijav in nekaj je zelo obetavnih. Nekatere so take, ki ne sodijo v naše področje, čeprav verjamem, da gre za uspešna podjetja. Usmerjeni smo pač k visokim tehnologijam, kar vključuje telekomunikacije, informacijske tehnologije, biotehnologije in v neki meri internet, vendar smo tu zaradi zadnjih dogodkov na svetovnih trgih precej previdni. Seveda pa so vsa podjetja, s katerimi smo imeli stik, majhna ali pa celo takšna, ki še ne obstajajo. Ali pa sta predvidena izločitev in samostojen razvoj določenega dela obstoječega podjetja, tako imenovani spin-off. To je za rizični kapital nekoliko prezgodna faza, toda tega se pri investicijah v Sloveniji zavedamo in gremo zavestno v to, ker vemo, da drugače ne gre.

Iz katerega področja je prišlo največ prijav?

Širše gledano iz informacijskih tehnologij, kar vključuje tudi softver. Najmanj pa iz biotehnologij.

Se je sploh kdo prijavil?

Za biotehnologije vemo, da jih bomo morali aktivno iskati, in imamo že vzpostavljene stike po inštitutih. Doslej smo dobili dve prijavi, ki okvirno sodita na to področje. Po številu prijav nato sledijo internetna podjetja, kjer je največji problem, da so osredotočena na Slovenijo.

Ali obstaja sploh kakšno internetno podjetje, ki bi lahko kotiralo na mednarodnih borzah?

Ta trenutek ne vidim nobenega.