Zarečeni kruh varčevanja

Zanimanje javnosti za dinamiko zaposlovanja pri državi je močno naraslo v času polletne vladavine Andreja Bajuka. Kljub temu pa tokratni sklep ni bil priložen gradivu, ki ga po seji vlade prejmemo novinarji, niti ni bil omenjen na tiskovni konferenci.

Akt temelji na leta 1997 prenovljenem 8. členu Zakona o delavcih v državnih organih, ki vladi omogoča, da si za čas svojega mandata zaposli določen del osebja, ki ustreza vsakemu posameznemu ministru. Zakon ne našteva, katera delovna mesta je mogoče na ta način razpisati, iz vladnega sklepa pa je razvidno, da bodo to vodje kabinetov, osebni svetovalci ministrov, tajnice in predstavniki za stike z javnostmi. Torej položaji, za katere je minister še posebej zainteresiran, da jih zasedejo ljudje, ki jim osebno zaupa. Ker bodo to nekakšni politični uradniki, bo zanje značilno, da jim bo delovno razmerje prenehalo hkrati z ministrom. Za nekatere službe v vladi, denimo stike z javnostmi, pa bo tako poslej veljala dualnost - del službe bo strokoven in stalen, del pa bo pripeljal vsakokratni minister.

V posameznem ministrstvu se bo lahko sklenilo največ 8 takih zaposlitev, skupno število delovnih mest na vseh ministrstvih je vnaprej omejeno na 66. To pomeni, da vsa ministrstva ne bodo mogla zapolniti vseh osem mest, kar pa je razumljivo, saj v kabinetih že zdaj delajo dokaj popolne, ponekod pa celo razkošne ekipe ministrovih najožjih sodelavcev. Zato je vlada ob sklepu pripravila tudi načelni razdelilnik, ki ministrstva deli v tri kategorije, ki bodo lahko zaposlile od 4 do 6 oseb. Po eno mesto v vsakem paketu je rezervirano za tajnico, predstavnika za tisk in vodjo kabineta, odvisno od teže posameznega resorja pa si bo minister lahko privoščil še največ tri osebne svetovalce. Kljub temu da vladni sklep na koncu pravi, da je glede pogojev za zaposlitev treba upoštevati zakon o delavcih v državnih organih, pa ta za te vrste delovnih mest določa posebne, omiljene pogoje: "Delovno razmerje se sklene brez javnega natečaja in ne glede na določbe akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest o predhodnem preizkusu usposobljenosti za delo, poskusnem delu in pogoju delovne dobe."

Ker doslej takega sistema nismo poznali, imajo vsi, ki so ta dela opravljali doslej, delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas; torej se bodo nekatera delovna mesta poslej bodisi podvajala ali pa bodo ministrovi izbranci dosedanje delavce izpodrinili. Mirko Bandelj, generalni sekretar vlade, pravi, da odpuščanje kot možnost obstaja, vendar pa po njegovih besedah v vladnih pisarnah manjka kadrov, tako da bodo morebitne presežke najprej prezaposlili na druga delovna mesta.

Še nedavno opozicijska stranka LDS je kadrovske spremembe prejšnje vlade močno kritizirala, pred začetkom svojega mandata pa zaradi varčevanja tudi spremenila zakon o vladi, ki je prejšnjih šestnajst ministrskih resorjev zmanjšal na štirinajst. Kot je na četrtkovi seji parlamenta na poslansko vprašanje opozicije odgovoril Bandelj, je prejšnja vlada na novo zaposlila 930 oseb, Drnovškova pa v slabih dveh mesecih 108, od tega jih je nekaj imelo odločbo o zaposlitvi, ki sega še v prejšnji vladni mandat.

Kljub temu novi koaliciji ne gre slabo. Vlada je v tem času postavila že 46 državnih sekretarjev, od tega jih je iz prejšnjega mandata na položajih ostalo le sedem, deseterici pa je že prejšnja vlada omogočila pobeg med podsekretarje. Število državnih sekretarjev, ki že zaradi nezadovoljnih koalicijskih partnerjev verjetno še ni dokončno, se je s tem že močno približalo številki 49, kolikor jih je bilo ob manjšem številu resorjev v prejšnjem mandatu. Vlada je doslej na novo imenovala tudi še šest državnih podsekretarjev, pa sedem direktorjev vladnih služb oziroma uradov. Najbolj je odmevala nedavna zamenjava na uradu za mladino.

Sicer pa so se posegi v podjetjih, katerih lastnica je država, najverjetneje šele začeli, doslej sta bila zamenjana direktor rudnika Trbovlje-Hrastnik in direktor Elesa, prek vnovične zamenjave upravnega odbora Kapitalske družbe pa je na njeno čelo znova stopil član LDS. Nov upravni odbor je dobil tudi odškodninski sklad, 27 oseb pa je bilo zamenjanih v nadzornih svetih Slovenske razvojne družbe, v Elektru Ljubljana, Stanovanjskem skladu in Skladu za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti. Ker se je doslej zamenjalo le nekaj generalnih sekretarjev in šefov kabinetov po ministrstvih, bo ta del kadrovanja šele na vrsti.