Krivi so socialdemokrati

Ha, ha, ha. Stranka ima lahko samo enega predsednika. To je monopolna funkcija. Do prvega rednega kongresa sem torej predsednik še vedno jaz.

Sprašujem zato, ker zadnji mesec stranko obiskujete samo še občasno, tiskovne konference pa namesto vas sklicuje vodja poslanske skupine Janez Podobnik.

V prostore stranke prihajam dvakrat do trikrat na teden, ponavadi zjutraj ali proti večeru. Ker se pripravljamo na kongres, se obveznostim, tudi če bi se hotel, ne morem izogniti. Dogovorili smo se, da tiskovne konference v času pred kongresom vodi poslanska skupina.

Janez Podobnik je rekel, da komunicirate prek mobilnega telefona in da imate zato visok račun.

Ni tako visok, ker ne kličem le jaz, ampak me kličejo drugi. Odkar je šel sin v vojsko, imam na kmetiji več dela in sem v resnici veliko doma. Če bi nameraval ostati v aktivni politiki, bi ravnal drugače, tako pa pred kongresom opravljam samo tiste dolžnosti, ki jih namesto mene ne more nihče drug.

Podpisali naj bi bili celo dokument, s katerim naj bi bili za vodenje stranke do kongresa tudi formalno pooblastili podpredsednika stranke Marjana Podobnika.

Ne vem, od kod vam ta napačen podatek.

Kakšne kvalitete bi moral imeti bodoči predsednik? Kdo lahko stranko do prihodnjih volitev dvigne do 20 odstotkov?

Ne verjamem, da je tak izid mogoče doseči že na naslednjih volitvah. O tem, kakšne kvalitete naj bi imel predsednik, bodo na kongresu presodili delegati. Vsekakor bo moral znati pritegniti ljudi. Prepričan sem, da bo novi predsednik nadaljeval sedanjo politično usmeritev stranke. O njeni pravilnosti nismo nikoli podvomili.

V poplavi kandidatov za predsedniško funkcijo bo odločitev delegatov težka ...

Moja želja je, da se stranka še pred kongresnim glasovanjem poenoti in odloči za enega kandidata.

Zaradi večje strankine kredibilnosti je boljše, če ima predsednika, ki že opravlja kako pomembno funkcijo v parlamentu ali vladi. To pa krog ustreznih kandidatov zoži na Franca Buta in Janeza Podobnika ...

Za vsako stranko je boljše, če jo vodi človek, ki že ima kako funkcijo. Sam te ambicije nisem imel, saj sem za poslanca kandidiral v okraju, kjer sem vedel, da ne bom izvoljen, pa tudi funkcije v vladi nisem hotel prevzeti.

Bi imeli večjo možnost za izvolitev, če bi kandidirali v domačem okraju?

Tam bi bila izvolitev precej bolj realna.

Zakaj ste torej okraj prepustili sedanjemu prometnemu ministru Jakobu Presečniku?

V domačem okraju nisem kandidiral niti na volitvah leta 1996. Odločili smo se, da bom kandidiral tam, kje je stranka štiri leta prej imela zelo slabe izide. V parlament sem potem prišel prek nacionalne liste.

Po toliko letih se verjetno ni lahko posloviti od poslanske funkcije?

Odhoda se veselim. Že leta 1996 sem razmišljal, ali bi sploh kandidiral. V politiki aktivno sodelujem že dvanajst let in mislim, da sem svoje delo opravil. Politika ne bo več moj poklic.

Ste se nasitili pritiskov?

Ja. Če bi bil izvoljen, bi kot poslanec seveda delal še en mandat, ampak sprememba je tudi dobrodošla.

Kaj boste torej počeli v prihodnjem letu? Boste pisali spomine kot nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica?

Oh, tega pa ne nameravam. Z novim študijskim letom bom začel s polnim delovnim časom na univerzi.

Je umiku botrovalo osebno razočaranje?

Če govoriva o razočaranju, ne gre toliko za dogajanje znotraj stranke ali za razočaranje nad njenim volilnim izidom, ampak za dogajanje zunaj nje. Razočaran sem nad slovensko strankarsko politiko nasploh, ker je preveč zagrizena, nepopustljiva in nekooperativna. Kaže, da je to značilnost vseh mladih demokracij v tranzicijskih državah. Lansko leto je bilo še posebej stresno za stranke na desnici. Proces, ki je do vsega tega pripeljal, je sprožila Socialdemokratska stranka s prizadevanjem za dvokrožni večinski volilni sistem. Dogodki so bili pravzaprav pričakovani. Ni bilo sicer mogoče natančno predvideti, kako se bo stvar rešila, vendar je imel večletni zaplet v zvezi z volilnim sistemom čisto določen cilj - odpraviti večstrankarski in vzpostaviti dvostrankarski sistem v državi. Posledice tega so nosile vse stranke. LDS se mora za zmago na volitvah zahvaliti Janši.

Če ste tako razočarani nad nekooperativnostjo v slovenski politiki, bi morali biti navdušeni nad Stranko mladih Slovenije. Njen predsednik Dominik S. Černjak pravi, da so s prevzemom urada za mladino dokazali, da lahko tudi opozicijska stranka z vlado sodeluje konstruktivno.

Kaj bo s Stranko mladih Slovenije, bomo šele videli. V parlament je prišla po naključju in zaradi ogorčenja ljudi nad tem, kar se je dogajalo v ostrem političnem boju v preteklih letih. Koliko koristi bo imela slovenska politika od te stranke, je vprašljivo. Dvomim, da imajo stranke mladih ali upokojencev perspektivo. Družba se ne more strankarsko organizirati po stanovih in generacijah. Delovati mora kot celota.

Nekateri vodilni funkcionarji SLS + SKD vam očitajo preveliko popustljivost do bratov Podobnik. Tako pravijo, da je izvršilni odbor za kadrovska pogajanja z LDS pooblastil Buta, a tega sklepa niste spoštovali. Na željo bratov Podobnik naj bi bili za kadrovska pogajanja pooblastili Cirila Smrkolja in o tem tudi takoj pisno obvestili dr. Janeza Drnovška.

Ne drži, da bi izvršilni odbor za pogajalca pooblastil Buta. On je član vladne kadrovske komisije, pogajanja o koalicijski pogodbi pa potekajo na ravni glavnih tajnikov. Ker je bil naš v. d. glavnega tajnika Jože Zupančič dalj časa bolan in odsoten, smo se v izvršilnem odboru odločili, da dolžnost prevzame Smrkolj.

Zupančič je že nekaj časa zdrav, pa ima pri pogovorih še vedno svojega "angela varuha". Tako se mu je na pogovoru glavnih tajnikov vladnih strank pridružil tudi Smrkolj.

Dogovorili smo se, da na pogovor prideta oba. Res pa je, da je bil Smrkolj napačno obveščen o začetku srečanja. Mislil je, da je pogovor ob treh, bil pa je ob enih popoldne, zato je zamudil.

Očitno zadeva ni tako nedolžna, kajti Zupančič resno razmišlja o možnosti, da bi na kongresu odstopil z vseh funkcij v stranki.

Tega ne bi komentiral, ker me o tem ni še nič obvestil. Kdo bo ostal v politiki in kdo se bo umaknil, je stvar osebnih odločitev. Dr. Drnovšku je lažje, ker se kot predsednik stranke ne vtika v kadrovske zadeve.

Janez Podobnik trdi, da "so vsi enaki" in da "se zarečenega kruha največ poje", s čimer je hotel povedati, da med Bajukovo in Drnovškovo vlado ni razlik v intenzivnosti kadrovskih menjav. Se strinjate?

V koalicijskem sporazumu piše, da se te stvari urejajo znotraj koalicije in ne na javni sceni. O tem torej ne bi govoril. Povsem normalno je, da znotraj koalicije obstajajo konflikti in razlike.

Nekatere vladne odločitve naj bi bile po Podobnikovih besedah sprejete mimo kadrovske komisije. SLS + SKD naj bi še zlasti presenetila zamenjava članov mešane komisije za mejo s Hrvaško, saj je vlada to naredila mimo dogovora ...

O imenovanju te komisije res nismo bili predhodno obveščeni. Vendar je tudi res, da je bilo v paketu 160 menjav, predvsem več menjav v nadzornih odborih, ki jih je bilo treba uskladiti z uredbami iz časov Bajukove vlade. Po teh uredbah so nekatera ministrstva prispevala svoje člane v nadzorne svete nekaterih državnih skladov. Ker se je vlada zamenjala, je bilo treba imenovati nove ljudi. Šlo je za avtomatizem.

Želel pa bi si, da bi vlada pri kadrovskih zadevah imela čim manj besede. Z zakonom o javni upravi se bo na tem področju marsikaj spremenilo.

Toda nekatere funkcionarje bo še vedno morala imenovati vlada.

Ko gre za ministrske kabinete ali vladni kabinet je to razumljivo. Toda večji del profesionalne državne uprave bi moral biti neodvisen od te ali katere koli naslednje vlade.

Se vam zdi, da je položaj stranke v sedanji vladi boljši, kot je bil v Bajukovi?

Vsaka koalicija je drugačna. Ob imenovanju Bajukove vlade je imela SLS + SKD večino v vladi in tudi bistveno več poslancev v parlamentu kot socialdemokrati. Kljub temu je vlada od naših poslancev zahtevala, naj bodo njen servis. Večji del vlade je našim poslancem obrnil hrbet. Predsednik vlade je celo zaprosil beneško komisijo, naj obsodi njihovo ravnanje ob glasovanju za ustavni zakon. V svetu tudi še ni bilo primera, da bi predsednik vlade in hkrati podpredsednik stranke v času svojega premierskega mandata izstopil iz stranke, ustanovil novo stranko, a še naprej ostal predsednik vlade. To ni le nenavadno, ampak je proti vsem demokratičnim normam. Zaradi tega prejšnje vlade ni mogoče primerjati s sedanjo.

Janez Janša danes pravi, da je bila odločitev za beneško komisijo mogoče napačna.

Vsa takratna politika je bila ena velika napaka. Stvari se bodo začele spreminjati šele, ko bo to tudi v resnici spoznal.

Tega očitno ne namerava, saj je svet SDS pred kratkim soglasno odločil, da strankina programska prednostna naloga še naprej ostaja uveljavitev večinskega volilnega sistema. V vmesnem obdobju naj bi si poslanci SDS prizadevali za spremembo proporcionalnega volilnega sistema v smislu uveljavitve preferenčnih glasov.

Za preferenčni glas sem si sam prizadeval že dolgo. Če bi bili socialdemokrati pripravljeni sodelovati leta 1999, bi že takrat uveljavili ta skandinavski model. Sicer pa upam, da v Sloveniji nikoli ne bo uveljavljen dvokrožni večinski volilni sistem. Socialdemokrati še vedno niso pripravljeni sprejeti dejstev in zato slepijo sami sebe.

Kakšnih dejstev?

Da bi večinski volilni sistem škodil celotni državi in njeni demokraciji. Če naši poslanci ne bi podprli uzakonitve proporcionalnega sistema, bi SDS izginila iz političnega prostora. Mi je pa jasno, zakaj še naprej vztrajajo pri večinskem sistemu. Iz projekta, v katerega je bilo vloženega več let dela, se je težko umakniti.

Se vam ne zdi, da vas LDS hoče opehariti pri nekaterih kadrovanjih?

Če govoriva o kadrih, je naša pozicija v sedanji vladi primerna moči stranke. Nekateri celo pravijo, da smo dobili več ministrstev, kot nam jih pripada glede na število poslancev. Navsezadnje imamo prav toliko ministrstev kot Združena lista, pa je ta na volitvah dosegla boljši izid.

Hočete reči, da je bilo nerealno pričakovati večji kadrovski zalogaj?

Da. Nerealno je pričakovati, da bi zasedli toliko mest kot Liberalna demokracija. S tem seveda nočem reči, da je razmerje idealno. Daleč od tega. Tudi LDS bi marsikaj lahko opravila boljše. Pričakoval bi, da bo stranka, ki dobrega izida na volitvah ni dosegla zaradi svojih posebnih zaslug, ampak zaradi razkola v zvezi z večinskim volilnim sistemom, politično moč uporabila zmerno.

Bo SLS + SKD privolila v igro Marjana Podobnika, ki svoj položaj predsednika uprave Telekoma pogojuje z izstopom stranke iz vlade?

Sam sem se zavzel za drugačen način reševanja problema. V državnem zboru je v postopku zakon o telekomunikacijah, po katerem se bo Telekom privatiziral. Normalno je, da bo sledil razpis za novo upravo. Država ni last nobene stranke. Ambicija po prevzemu podjetja, pa naj se pojavi kjer koli, je nekoliko bolestna in jo je treba zavrniti. Vlada ima toliko opravka s kadrovanjem zato, ker je v Sloveniji še polovica gospodarske moči v lasti države. S privatizacijo bo potreba vlade po poseganju v kadrovske zadeve prešla.

Strankine priprave na kongres obsegajo tudi statutarne spremembe. Po enem od predlogov naj bi v organih zmanjšali število članov strankinega podmladka. Zdaj ima Nova generacija v svetu pet in v glavnem odboru deset članov, po novem pa naj bi imela le po enega ...

Sestava glavnega odbora se ne bo spreminjala oziroma bo ostala takšna, kot je bila v SLS. Zato pa bodo spremembe v svetu stranke. Znano je, da je bil ta organ na združitvenem kongresu podvojen, se pravi, da je bil v njem ohranjen celoten svet SKD, k temu pa se je priključilo še enako število članov iz SLS. Število članov sveta se bo po novem zmanjšalo, pojavljajo se tudi predlogi, da bi ohranili le glavni odbor, svet pa odpravili. Poleg tega bo zmanjšano število članov izvršilnega odbora s 26 na 15, saj je bil ta organ zaradi združitvenega kongresa predimenzioniran. Po novem naj bi deset članov izvolil kongres, poleg tega pa bi bili po funkciji v izvršilni odbor imenovani še predsednik in podpredsedniki stranke ter predsednik podmladka.

Se strinjate s tistimi, ki opozarjajo, da si stranka koplje grob, ko si volilno bazo ustvarja predvsem med kmečko populacijo? Nekateri celo trdijo, da je stranka le še lobist za velike kmete ...

Kritike so popolnoma neupravičene. Nismo kmečka stranka, čeprav nam to podobo vztrajno vsiljujete. Osebno sem proti temu, da bi se organizirali po slojih in generacijah. Smo ljudska stranka, ki jo tako kot LDS zanimajo tudi problemi interneta, in smo hkrati edina stranka, ki resno jemlje kmetijstvo. S propadom kmetijstva namreč propadata tudi kulturna krajina in poseljenost.

Je še mogoče upati, da bi pred naslednjimi volitvami vse tri pomladne stranke nastopile skupaj?

To je odvisno od razvoja politike. V razvitih demokracijah demokratične stranke delujejo strpno in poskušajo iskati skupne rešitve. Ostre konfrontacije niso pametne. Delitve na dva bloka so presežene. Želim si urejeno politično sceno, to bi v Sloveniji pomenilo obstoj treh do petih strank, ki bi bile v opoziciji ali vladi sposobne delovati na normalen način. In ne želim si generacijskih strank.

Eden od osumljenih v podkupovalni aferi Šuštar je član vaše stranke Boštjan Šoba. Ste ga kdaj vprašali, kaj je v resnici počel?

O tem sva se pogovarjala samo enkrat in povedal mi je, da v zadevo ni vpleten. Kaj je res, bo ugotovila preiskava. Da je član naše stranke, sem izvedel šele tik pred volitvami, ko sem ga prvič srečal, ker je v mojem volilnem okraju pomagal lepiti predvolilne plakate.