Rezanje proračunske torte

Trem vladam, ki so se lani sprehodile skozi vladne kabinete, v minulem letu ni uspelo pripraviti proračuna za leto 2001. Razlogi so znani. Vlada dr. Drnovška je padla, še preden se je razprava o proračunu začela, Bajukova se je ukvarjala z vsem drugim, sedanjo pa je prehitel čas. Sedanja vlada v uredbi o začasnem financiranju, sprejeti tik pred koncem leta 2000, načrtuje, da bodo skupni prihodki v obdobju začasnega financiranja znašali približno 180,3 milijarde tolarjev. Načrtovani izdatki so odmerjeni restriktivno, saj naj bi zagotavljali le najpomembnejša sredstva, potrebna za nemoteno delovanje proračunskih porabnikov v prvem trimesečju. Ti znašajo 264,4 milijarde tolarjev in bodo namenjeni za poravnanje obveznosti iz zadolževanja, plače v javnem sektorju in pokojnine. Za subvencije in naložbe bo ostalo razmeroma malo ali skoraj nič. Izdatki presegajo prihodke za približno 85 milijard tolarjev oziroma 50 odstotkov, to je 40 milijard več kot lani. Načrtovani primanjkljaj torej presega lanskega za več kot 100 odstotkov. Če naj bi bil letošnji proračun enak lanskemu, to pomeni, da se bo stanje dolga povečalo za 150 milijard.

Če pri sprejemanju letošnjega proračuna vlada ne bi sprejela nekaterih varčevalnih ukrepov glede pokojnin, plač in proračunskih virov, bi odhodki presegali prihodke za krepkih 300 milijard tolarjev oziroma 7,2 odstotka (leta 2002 pa 6 odstotkov) bruto domačega proizvoda (BDP), kar je docela nesprejemljivo. Finančni minister Tone Rop je zato napovedal 1120 milijard prihodkov in 1170 milijard odhodkov. Država bi se zadolžila za 55 do 60 milijard in tako ohranila javnofinančni primanjkljaj pri največ 1,3 do 1,4 odstotka BDP. To bo vlada dosegla le z restriktivnim upravljanjem javnofinančne blagajne.

Primanjkljaj raste

Vse od osamosvojitve se Slovenija spoprijema z razliko med prihodkovno in odhodkovno stranjo financiranja. Upad BDP v prvih letih po osamosvojitvi, liberalizacija zunanje trgovine in s tem povezano zmanjšanje prihodkov od carin, razpad nekdanjega družbenega gospodarstva z ohlapnim sistemom pobiranja davščin in zmanjšanje prispevnih stopenj za socialno varnost so vplivali na prihodkovno plat proračuna. Odhodki pa so se povečevali predvsem zaradi širjenja državne uprave, sanacije slovenskih železarn, gradnje cestnega omrežja in povečanih obveznosti do različnih skupin prebivalstva - povečali so se izdatki za plače v javnem sektorju in izdatki za socialne transferje, kar je bila posledica uvajanja dodatnih pravic in pravil glede socialne varnosti. Dodaten pritisk je bil na transferne odhodke državnega proračuna v pokojninsko blagajno, ki so kompenzirali manjkajoča sredstva v sistemu pokojninsko-invalidskega zavarovanja zaradi znižanih stopenj prispevkov za socialno varnost in naraščajočih odhodkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Javnofinančni primanjkljaj se je prvič pojavil leta 1997 (1,7 odstotka BDP), leta 1998 se je zmanjšal na 0,8 odstotka BDP, leta 1999 na 0,6 odstotka. Lani je znašal 1,7 odstotka, zato bo finančno ministrstvo, če bo želelo ohraniti primanjkljaj 1,3 odstotka BDP, nujno moralo sprejeti prilagoditev deleža odhodkov državnega proračuna v BDP ocenjenim prihodkom; oziroma bo moralo (z drugimi besedami) varčevati, varčevati in varčevati.

Izdatki se bodo v prihodnjih letih povečali tudi zaradi vstopa v EU. Slovenija je bolj razvita kot katera koli druga država na vzhodu, je pa tudi oddaljena od evropskega povprečja, zato so varčevalni ukrepi nujni, če želimo dohiteti zahodne države. Premier Drnovšek je obljubil, da bomo do konca leta 2002 pripravljeni na vstop v EU, za to pa bo letos treba sprejeti kar sto zakonov, prilagojenih evropskim. Vlada je že napovedala, da bodo imeli prednost pri financiranju evropski projekti, to pa na stranski tir postavlja prednostne naloge iz preteklosti.

Prihodki in odhodki

Proračun 2001 bo, tako kot sta bila proračuna za leti 1999 in 2000, sprejet po novi ekonomski klasifikaciji, kakršno poznajo v EU in je v preteklosti nismo poznali. Vsebina proračunske reforme temelji na združevanju proračunskih postavk in porabnikov. Med letoma 1992 in 1998 je bilo določenih več kot 250 proračunskih porabnikov, na t. i. drugi ravni porabe pa je bilo definiranih še 3000 enot javne porabe. Zaradi preštevilnih proračunskih porabnikov je bil onemogočen ustrezen vsebinski nadzor: često so se prekrivale naloge preštevilnih razdrobljenih programov. Tako se je zaradi neenotne sestave v preteklosti sprejemal vse nepreglednejši proračun, ki ni omogočal primerljivosti s proračuni držav članic EU.

In kako bo finančno ministrstvo napolnilo proračun? Poleg običajnih virov (davki, zadolževanje v tujini idr.) je minister Rop napovedal, da naj bi skupaj s predlogom proračuna za letošnje leto v državni zbor poslali tudi predloge za spremembe nekaterih zakonov. Vlada je tako že spremenila predpise o trošarinah; pivo se je prejšnji teden podražilo za 5 odstotkov, žgane pijače za približno 3 odstotke, zavojček najbolj prodajanih cigaret pa za 6,7 odstotka. To naj bi letos v državni proračun prineslo dodatne 3,2 milijarde tolarjev. Vlada je za 5 odstotkov zvišala cene železniških vozovnic, razmišlja tudi o spremembi zakona o bencinskem tolarju, ki še vedno temelji na prometnem davku (sedaj znaša 16 odstotkov drobnoprodajne cene vsakega prodanega litra goriva). Gotovo pa je, da bodo podaljšali rok, v katerem naj bi se zbiral t.i. bencinski tolar. Finančno ministrstvo je dodatna sredstva želelo pridobiti tudi na račun občin. Na podlagi ustavne odločbe, ki je breme kulturnih zavodov preložila z občinskih ramen na državna, so v finančnem ministrstvu želeli odščipniti 5 odstotkov dohodnine občinam (tako bi jim ostalo 30 odstotkov), vendar se to ni zgodilo. Se je pa zgodilo pokojninam. Od februarja se bodo po novem usklajevale s plačami in ne več z rastjo cen. Tako bodo v pokojninski blagajni prihranili približno 3 odstotke oziroma 20 milijard tolarjev.

Trenutno je veliko bolj aktualna poraba posameznih ministrstev. Po napovedih naj bi letošnji proračun pripravili do konca januarja. A bolj kot priprava proračuna je vprašljivo usklajevanje potreb posameznih ministrstev, saj naj bi bila ta prijavila za 250 milijard tolarjev preveč potreb. Po besedah vrha stranke SLS + SKD naj bi bilo gibljivega dela proračuna samo 20 odstotkov. Preostalih 80 odstotkov odpade na sprotne obveznosti in tiste, ki so ostale od preteklega leta (približno 32 milijard). Denarja bo še dodatno primanjkovalo zaradi predvidenega dviga plač v javnem sektorju (20 odstotkov) - nekateri sindikati, predvsem šolski, obljubljajo ob zanje neugodnem razpletu stavko.

Po prvem krogu pogajanj so zdaj sporna še štiri ministrstva, vendar to ne pomeni, da ministri z usklajenimi proračuni ne bodo poskušali iztržiti dodatnih sredstev na račun drugih ministrstev.

Prometno ministrstvo

Janez Podobnik je prejšnji teden v imenu poslanske skupine že predstavil stališča stranke SLS + SKD finančnemu ministru Ropu. V vodstvu stranke menijo, da bi morali nameniti večji delež proračuna njihovima dvema ministrstvoma, torej kmetijstvu in prometu. Med prometnim ministrstvom in ministrstvom za finance ostaja nerešeno predvsem vprašanje financiranja gradnje cest iz avtocestnega programa. Tako je še neznan skupen znesek bencinskega tolarja, ki naj bi pripadel prometnemu ministrstvu. Končni znesek bo verjetno nekje med 26,5 milijarde tolarjev, kolikor je predlagalo finančno ministrstvo, in 33 milijardami, ki bi jih potrebovali na prometnem ministrstvu. Vsekakor bo znesek precej nižji od zahtev Darsa (50 milijard). Rop napoveduje, da pospešena dinamika gradnje ne bo mogoča, tako da se izvedba avtocestnega programa oddaljuje od predvidenega končnega roka v letih 2008/09. Del denarja prometnega ministrstva odpade namreč tudi na financiranje naložb v železniškem prometu. Zato Dars nima niti začasnega finančnega načrta za izvedbo letošnjih del, kaj šele, da bi imel pripravljen tak načrt za razvoj in vzdrževanje avtocestne infrastrukture. Lani je Dars sicer tak načrt pripravil, vendar ga Bajukova vlada ni obravnavala, ker načrta ni poslalo takratno ministrstvo za promet in zveze.

Šolsko ministrstvo

Delež denarja za šolstvo še vedno visi v zraku. Slovenski učitelji so že dalj časa slabe volje zaradi malo cenjenega pedagoškega dela, vendar večjih naložb v šolstvu ni pričakovati. Drnovšek je v internetnem nagovoru javnosti 7. januarja označil zahteve šolnikov za militantne. Trdi, da so indeksi rasti plač v tem sektorju višji kot drugod, vendar šolniki menijo drugače, predvsem po trditvah ministra Ropa. Ta je pred kratkim dejal, da "država ne bo zagotovila dodatnega denarja za zahtevani dvig plač šolnikov". Učitelje je še dodatno razburil ukrep Drnovškove vlade, ki je lani tik pred odhodom s funkcij za 5 odstotkov dvignila plače upravnim delavcem, hkrati pa pozabila na učitelje. Prejšnji teden je potekal sedmi krog pogajanj med sindikati Sviz, Vir in NSDLU ter vladno pogajalsko skupino. Vprašanje, kdaj in za koliko odstotkov se bodo učiteljske plače zvišale, ostaja nerešeno. Zdaj je znano le, da sta se predloga pogajalskih strani približala. Šolski sindikati, ki so nazadnje zahtevali triodstotno zvišanje plač, zahtevajo tudi t. i. varovalko, ki bi ob zvišanju plač v drugih sektorjih zvišala plače učiteljev. Vodja vladne pogajalske skupine ministrica Lucija Čok je sedmi krog pogajanj označila za napredek, saj so po njenih besedah tudi sindikati predlog ministrstva za šolstvo označili za ustrezen. Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sviza, pa dvomi, da se bodo pogajanja končala že v naslednjem krogu, ker se jim na dosedanjih maratonskih pogajanjih ni uspelo dogovoriti ničesar.

Zdravstvo

Čeprav so nekateri menili drugače, se je po prvem krogu proračunskih pogajanj izkazalo, da bo obveljalo stališče ministra Ropa in da dviga prispevne stopnje v zdravstvu letos še ne bo. Če bo prispevna stopnja letos ostala enaka, se bo morala dvigniti do leta 2002, že sedaj pa bo ministrstvo za zdravstvo moralo poseči po varčevalnih ukrepih predvsem pri zdravilih in naložbah zavoda, poleg tega pa v ministrstvu načrtujejo spremembo osnove za prispevno stopnjo samostojnih podjetnikov. Zavod bo moral letos pospešiti izterjavo neplačanih prispevkov, ki se jih je nabralo že za 6,8 milijarde tolarjev. Gotovo bi se javnost na uspešno izterjavo teh prispevkov odzvala ugodneje kot na poskus ministrstva, da varčuje na račun bolnikov in zaposlenih v zdravstvu. Sedaj je namreč že jasno, da aneksa h kolektivni pogodbi, ki ga je sprejela Bajukova vlada in po katerem naj bi se plače zdravnikov 1. julija uskladile s sodniškimi (prvo povišanje naj bi veljalo od 1. 1. 2001), ne bo mogoče uresničiti. Finančni minister ga je označil za neustreznega, saj naj bi primanjkljaj, če bi dogovor upoštevali, v zdravstveni blagajni znašal kar 5 milijard tolarjev.

Gospodarsko ministrstvo

Razlika med želenimi 66 milijardami in ponujenimi 23 milijardami tolarjev je očitna. Ogromno razliko pojasnjuje to, da so se v proračunu gospodarskega ministrstva znašle tudi čiste finančne obveznosti, ki tja ne spadajo. Večina teh obveznosti odpade na železarne, v ministrstvu pa upajo, da bodo izključene iz postavk gospodarskega ministrstva. Ministrica Tea Petrin označuje pogajanja o letošnjem proračunu za trda.

ZPIZ

Te dni se s svojim proračunom ukvarja tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; ta bo za pokritje vseh izdatkov potreboval dobrih 646 milijard tolarjev oziroma 9,9 odstotka več kot lani. Rast ni kritična, če upoštevamo predvideno inflacijo (7,8 odstotka) in rast števila upokojencev za 1,2 odstotka. Postane pa kritična za državni proračun, če pomislimo na primanjkljaj iz lanskega leta. Državni proračun bo moral primakniti Zpizu že skoraj 210 milijard tolarjev, to je 53,4 milijarde oziroma dobrih 34 odstotkov več kot lani, v kar je vštetih tudi 23 milijard tolarjev (od tega 2 milijardi tolarjev obresti) za vračilo posojil, ki jih je lani najel Zpiz. Primanjkljaja letos po besedah finančnega ministra ne bo, nasprotno naj bi bilo celo 5 milijard tolarjev presežka. V skladu s koalicijsko pogodbo naj bi v prihodnjih štirih letih odpravili celoten primanjkljaj v pokojninski blagajni. Če pa smo že omenjali plače šolnikov, zdravnikov in tistih v javni upravi: tudi uslužbenci Zpiza so si lani plače povečali za dobrih 14 odstotkov, socialne prispevke, ki jih plačujejo od njih, pa kar za 17 odstotkov. To ni ušlo budnim očem računskega sodišča, a so jih zpizovci odpravili z argumentom povišanja plač v drugih sektorjih državne uprave.

Kmetijstvo

V svetu skoraj ni države, ki bi svoje kmetijstvo prepustila delovanju trga. V drugih dejavnostih lahko subjekti izstopijo iz panoge in vstopijo v novo panogo glede na stopnjo donosnosti, v kmetijstvu je ta mobilnost manjša predvsem zaradi tradicije in navezanosti kmetovalca na zemljo. Ti dve značilnosti in pa to, da hiperprodukcija razvitih zahodnih držav povzroča na svetovnem trgu zniževanje cen in dumping v izvozu, ustvarjajo razmere za kmetovanje, v katerih je nujna intervencijska politika države. Razmere za kmetovanje so pri nas med najmanj ugodnimi v Evropi. Kmetom je v EU prav zaradi posebnih pogojev kmetovanja v posameznih državah članicah namenjen večji del proračuna (44,5 odstotka vseh izdatkov). Minister za kmetijstvo Franc But je dejal, da je kmetijstvo panoga, na katero odpade 45 odstotkov pravnega reda EU, 50 odstotkov bruseljskih plačil in 80 odstotkov težav.

V proračunu 2000 so bili ukrepi kmetijske politike opredeljeni kot ena od prednostnih nalog. Kaj pa letos? Prejšnji minister Ciril Smrkolj je na poslovilni novinarski konferenci dejal, da nikoli ne bi želel biti kmetijski minister v vladi, ki ima tako malo posluha za kmetijstvo in podeželje. Res je, da dohodki v kmetijstvu zaostajajo za povprečnimi dohodki v gospodarstvu, opuščanje pridelave pa vpliva na spreminjanje kulturne krajine, to se kaže v zaraščanju, slabšanju socialne in gospodarske sestave ter propadanju kulturne dediščine podeželja.

Kopja se tako ob sprejemanju proračuna lomijo tudi na kmetijskem ministrstvu. Minister But je dejal, da pogajanja potekajo skladno z lanskimi programskimi sklopi z dodajanjem novih, ki so povezani z nadaljevanjem kmetijske reforme. 37 milijard tolarjev vredno ponudbo so na kmetijskem ministrstvu označili za neresno. Sami se zavzemajo za 55 milijard kmetijskih tolarjev, poleg katerih računajo še na 6 milijard tolarjev predpristopne pomoči EU. Kot pri proračunih drugih ministrstev bo rešitev verjetno nekje vmes.

Zamuda

Čeprav je finančni minister Rop zagotovil, da bo predlog proračuna konec januarja v državnem zboru, se to ni zgodilo. Proračun mora namreč po koncu usklajevanja obravnavati vlada, sledijo pa še tri parlamentarna branja in glasovanje. Zapletom dodajmo še problem števila članov opozicije v nadzornem odboru za proračun, tako da porabniki verjetno ne bodo živeli od dvanajstin samo prve tri mesece, temveč bomo lahko veseli, če bo proračun sprejet do junija.