Serialec med nami

Zadnje čase se zelo navdušujemo nad učinkovitostjo policije. Skoraj vsak dan nas obvestijo o kakšnem strašno pomembnem odkritju, o razkrinkani korupciji, o prijetih ilegalcih, o sodelovanju z italijanskimi policisti, skratka o tem, kako so "über" pomembni in skoraj taki kot veliki vzorniki in nedosegljiv ideal iz NY PD-ja ali katere koli druge ameriške policijske nadaljevanke: ostri fantje, ki jedo krofe in se ukvarjajo z resnimi kriminalnimi dejanji, kot so serijski morilci, ki svoje žrtve obdelajo strokovno, premišljeno, tako da je že njihov zločin sam umetniško delo, ali perverznimi spolnimi iztirjenci, ki svoje žrtve iščejo po samo njim lastnem ključu, recimo samo visoke blond s poševnimi očmi, stare od dvajset do dvaindvajset let. Ta filmski diktat je neizprosen in serijski kriminalci so priljubljeni junaki. Trenutno lahko v naši kinih gledate najmanj dva filma, kjer je junak serijski zločinec. V Summer of Sam Spika Leeja je sicer samo serijski morilec, za bolj zahtevno publiko pa je Celica z Jennifer Lopez, kjer je spolni iztirjenec per exellence - žrtve ugrabi, jih zapre v stekleno kocko, ki jo čez nekaj dni napolni z vodo, da se dekle utopi, nato z njo spolno občuje, jo preparira z belilom in odvrže v reko. Aja, pred tem pa se še obesi na kavlje. Sen vsakega policista.

Saj za to gre - naj bodo naši modri fantje še tako usposobljeni in učinkoviti, v svojem skritem bistvu verjetno hrepenijo le po eni stvari: serijskem zločincu. Ki je pri nas tako redek kot bel nosorog v Južnoafriški republiki. Kriminalni spomin nam v spomin prikliče enega serijskega morilca, ki je zaradi kurjenja žensk postal nacionalna legenda in predmet opevanja. Serijski posiljevalec - hm, sredi osemdesetih se je na ljubljanskem Viču dogajalo nekaj, kar je v tamkajšnjih prebivalcih in še bolj prebivalkah vzbujalo paranoične občutke: serija morilsko-posiljevalskih incidentov, za katere pa kriminalni friki trdijo, da sploh ni bil pravi serialec, ker pravi serijski morilci si za zločine vzamejo čas, to počnejo več mesecev, časovni razmiki med zločini so daljši ... in o njih se lahko posname film, v medijih pa dobi ljubkovalen vzdevek, ki ni le kopija slavnega londonskega zločinca. Kakorkoli, po letih čakanja se je končno zgodilo - Ljubljana je dobila serijskega posiljevalca. Če smo bolj natančni - policija trdi, da v zadnjih petih letih ni bilo takšnega primera.

Eden izmed mnogih

Poročila o prijetju ljubljanskega serijskega posiljevalca se začnejo takole: "Več kot leto dni trdega dela so potrebovali ljubljanski policisti ..." In opisi prijemov, ki so jih policisti uporabljali za prijetje storilca: zasede, poostren nadzor, forenzične preiskave, preverjanje osumljencev, sestava psihološkega profila ... Resno delo. Nato so ga po enem letu končno ujeli. 23-letni L. B, tovarniški delavec, je serijo dejanj začel že konec leta 1999, nadaljeval vse leto 2000 in januarja letos. Se pravi, več kot eno leto je na viškem koncu Ljubljane na dekleta v starosti od 16 do 23 let - toliko so bile stare njegove žrtve - ob prvem mraku prežala nevarnost. Žrtve je izbiral naključno, policija trdi, da kakšnega posebnega vzorca pri svojih dejanjih ni imel. Stisnil jih je za vrat, jih otipaval, zahteval oralno ali ročno zadovoljitev, enkrat je posilil, dvakrat oropal ... Skupno število napadov je torej eno posilstvo in trinajst kaznivih dejanj spolnega nasilja, z opombo, da številka ni dokončna. Ko so ga prijeli, so ga sumili le za šest akcij, pa se je izkazalo, da jih je več. In skupaj s poročili o njegovih dejanjih policija še poziva, naj se na telefonsko številko PU Ljubljana, skupine za krvne in spolne delikte, javijo še druge morebitne žrtve, z obrazložitvijo, da je "zdaj v priporu, strah je odveč". Strah? To obvestilo je približno takšno, kot če bi pozabili vključiti zvočni alarm za splošno nevarnost ob nastanku nevarnosti, sirene pa bi vseeno eno minuto tulile ob prenehanju nevarnosti. Saj se še spomnite, kakšni so bili alarmni znaki?

Natančno za to gre. Za obveščanje javnosti. Lahko smo ponosni na naše modre angele, da so se šli resne policaje, da so med zasedami v avtomobilu jedli konjske burgerje, čakali na temnih vogalih, izdelali psihološki profil ... ampak zakaj o splošni nevarnosti niso obvestili javnosti? V zadnjem letu je v medijih odmevala le zgodba o mariborski posiljevalski orgiji, ko si je sedem mačotov privoščilo skupinsko posilstvo ukrajinske plesalke, ki so jo najeli za praznovanje rojstnega dne. Tudi v tem primeru so se najprej širile govorice o dogodku, šele pozneje je dejanje potrdila tudi policija. Po statistiki PU Ljubljana se je lani zgodilo 22 posilstev in 88 dejanj, opredeljenih kot spolno nasilje. Torej je L. B. prispeval skoraj četrtino. Ampak ...

Konec lanskega leta so se po Ljubljani začele širiti govorice o serijskih posilstvih. In ker so govorice načeloma vsaj rahla pretiravanja, so tudi tokrat govorili, da posiljuje v Tivoliju, da uživa v analnih odnosih ter da so žrtve mlada dekleta. In takoj smo vsi vzkliknili: "Zakaj javnost ni obveščena o tem?" Kolega, ki je raziskoval primer, je od policijskih piarovcev na vprašanje, ali v zadnjem letu raziskujejo kakšen primer serijskih posilstev v Ljubljani, dobil odgovor, da so jeseni obravnavali osem primerov posilstev: "... vsi obravnavani primeri so individualne narave, tako da o kakršni koli seriji ali množičnosti tovrstnih prijavljenih kaznivih dejanj ne moremo govoriti," je 13. decembra lani v faksu zapisal Robert Štaba, tiskovni predstavnik PU Ljubljana. Ok, del krivde, da vas o spolnem napadalcu nismo opozorili že prej, jemljemo nase, saj smo nerodno vprašali samo za posilstva, ne pa za druge oblike kriminalnih dejanj spolnega nasilja, in smo predvsem spraševali za Tivoli in poostren nadzor v Tivoliju, ne pa za Rožno dolino, čeprav je od Tivolija do Rožne doline le pet minut hoje. V črni kroniki nismo našli niti najmanjšega namiga o tem, da bi morala biti mlada dekleta vsaj malo bolj previdna, kadar se sprehajajo po Rožni dolini ali peš hodijo od zadnje postaje šestke do doma. In takih je veliko. Kot da ne bi imele pravice biti obveščene o tem, da so potencialno v nevarnosti.

V filmu Summer of Sam so mediji sproti spremljali niz umorov deklet, ki so bila vedno ustreljena na ulici, popolnoma po naključju, včasih morda mečkajoč se na zadnjih sedežih avtomobilov. Obveščanje javnosti je sicer sprožilo paranoično reakcijo prebivalcev, ki so se samoorganizirali in sumili vse in vsakogar, zaradi tega je zamrlo nočno življenje, veljalo je obsedno stanje, linčali so vsakega sumljivega, na koncu jo je skupil simpatični punkovec. Kaj takega se v Ljubljani verjetno ne bi zgodilo, ker je punk že dolgo mrtev.