Bo kongres le farsa?

Kmetijski minister mag. Franci But je prejšnji teden mrzlično obiskoval strankine odbore na Primorskem, Gorenjskem, Koroškem in Štajerskem, da bi si zagotovil čim trdnejšo podporo na volitvah za predsednika stranke. Njegovo kandidaturo je uradno vložil kranjskogorski občinski odbor na pobudo glavnega tajnika stranke Jožeta Zupančiča, But pa jo je tudi javno potrdil. Njegov najresnejši tekmec je vodja strankine poslanske skupine dr. Janez Podobnik. Kandidira ga občinski odbor Cerkno, pri čemer je zanimivo, da si je Podobnik pred končno odločitvijo vzel nekaj časa za premislek. Precej manj možnosti za zmago imata podpredsednik stranke dr. Jože Duhovnik, ki naj bi ga kandidiral občinski odbor v Mengšu, in Jure Berlot, ki naj bi ga kandidiral občinski odbor v Domžalah. Prvi se namerava opreti na podporo dela nekdanje SKD, drugi pa je popolna neznanka. Za zdaj še ni jasno, ali bo kandidiral tudi predsednik ljubljanskega občinskega odbora in nekdanji konzul v Celovcu Jože Jeraj, dokončno pa se je kandidaturi zaradi obveznosti na univerzi odpovedal rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak. Pri tej odločitvi naj bi bil vodstvenim možem v stranki dal vedeti, da podporo namenja Butu. Iz boja za prvo mesto se je umaknil tudi pravosodni minister Ivo Bizjak in se bo rajši potegoval za eno od predvidenih petih podpredsedniških mest. Med drugimi možnimi kandidati za podpredsedniško funkcijo se omenjata še nekdanji državni sekretar na ministrstvu za zdravstvo prim. dr. Janez Zajc in predsednica strankinega podmladka Nataša Kavaš, strankina ženska zveza pa naj bi kandidirala nekdanji poslanki v državnem zboru Darinko Mravljak in Nado Skuk. Pred kratkim je bilo odločeno, da bo predlog kandidatov za vse funkcije pripravil tudi sedanji izvršilni odbor, ni pa še jasno, kdo bo uvrščen na seznam. Slišati je še, da se za mesto glavnega tajnika namerava potegovati nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj, saj je v vladi pogorel pri kandidaturi za namestnika agencije za kmetijske trge. Vendar je, če bo za predsednika stranke izvoljen But, Smrkoljevo imenovanje malo verjetno, ker je predsednik tisti, ki izbere glavnega tajnika, izvršilni odbor ga le potrdi. But je bolj naklonjen Zupančiču, ta pa pravi, da bi funkcijo z veseljem prevzel, a le, če bi jo v novem mandatu lahko opravljal poklicno.

Janez Podobnik bo v spopadu z Butom nedvomno tvegal največ, saj bo ob morebitnem porazu skoraj zagotovo ostal tudi brez položaja vodje poslanske skupine. Izpraznjeno mesto naj bi zapolnil poslanec SLS + SKD in črnomaljski župan Andrej Fabjan. Zakulisni spopadi med glavnima strankinima strujama se iz dneva v dan stopnjujejo. Dogajanje je zelo nazorno opisal eden od funkcionarjev, ko je dejal: "Za dobrim konjem se kadi in nekaterim gre prah pošteno na živce." Koga je imel v mislih, je postalo jasno prejšnji ponedeljek, ko se je Marjan Podobnik nepovabljen pridružil Butovi predstavitvi pred občinskim odborom v Mariboru. Po skoraj tridesetminutnem Podobnikovem govoru je namesto pričakovanega ploskanja sledil flop. Vseh petdeset navzočih je kot najprimernejšega kandidata soglasno podprlo Buta. Podobnika je to le še dodatno podžgalo. Poznavalci pravijo, da naj bi bil po terenu začel širiti govorice, češ da so But in njegovi privrženci oprode liberalnih demokratov. Že slišano, bi lahko rekli, kajti s podobnimi oznakami je menda Buta skušal oblatiti že na združitvenem kongresu, zato da mu je na predsedniškem položaju uspelo ustoličiti dr. Franca Zagožna. Ali bo igra uspela tudi tokrat? Odvisno od razmerja moči. Proti Podobnikoma je čedalje več članov stranke, hkrati pa njunemu vnovičnemu vzponu ostro nasprotuje LDS. Zupančiču je vrh liberalne demokracije pred kratkim dal jasno vedeti, koga želi na predsedniškem položaju. Še več. Namignili so mu, da bo stranka letela iz koalicije, če bo 3. marca na kongresu v Murski Soboti predsednik postal kateri od bratov Podobnik ali kdo drug iz njunega kroga.

Tik pred strankinim kongresom je epilog dobila tudi zgodba o deviznih prekrških nekdanje SLS. Znano je, da je SLS za potrebe prihajajočih lokalnih volitev sklenila tri kreditne pogodbe s tujino. Prvo posojilo je najela 17. marca 1993 pri posojilnici Bank Borovlje v višini 100.000 nemških mark, drugo 15. februarja 1994 pri Bank Austria AG, Celovec, v višini 700.000 avstrijskih šilingov, tretje pa 31. maja 1994 pri Zvezi bank (Zveza slovenskih zadrug) v Celovcu v višini 600.000 nemških mark. Zadnje posojilo ni sporno, saj ga je stranka registrirala pri Banki Slovenije 14. julija 1994. Sta pa sporni prvi dve, pri katerih registracija ni bila opravljena. Posojilojemalec je po zakonu v petih dneh po sklenitvi pogodbe Banki Slovenije dolžan prijaviti posojilo, dolžan pa ji je tudi poročati o odplačevanju posojila. SLS tega ni storila. Še več. Najeti posojili in poslovni dogodki v zvezi z njima niso knjiženi niti v strankinih poslovnih knjigah. Prekršek, ki je vezan na najetje, je zastaral že leta 1995, prekršek gotovinskega poplačila obeh posojil pa je ostal aktualen do danes. In kako je stranka poplačevala kredite? Jaka Sever, nekdanji osebni tajnik predsednika SLS, naj bi bil denar zagotovil tudi tako, da si ga je sposodil od več oseb, nato pa naj bi ga bil v majhnih zneskih nosil čez mejo in ga hranil pri prijateljih. Ali so denar prispevali le slovenski prijatelji in kateri, ni znano. Od kod je denar prišel in kakšen je bil natančen postopek, ne bo znano nikoli, saj naj bi bil Sever uničil vso dokumentacijo, ki je kazala na sumljive posle. Ker je uničenje listin menda priznal tudi deviznemu inšpektorju, je ta v poročilu zapisal, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja uničenja poslovne dokumentacije. Vendar na ljubljanski policijski upravi trdijo, da tega primera niso raziskovali, podatkov o morebitni vložitvi ovadbe pa v arhivih ni našel niti vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Gorazd Fišer. Kakor koli že, prvo sporno posojilo, najeto pri Posojilnici Borovlje, je bilo v gotovini poplačano novembra 1998, drugo pri Bank Austria Celovec pa aprila 1998. Ker vračilo ni potekalo prek tekočih računov pooblaščenih bank, ampak z gotovinskimi prenosi, je devizni inšpektorat novembra 1999 dal predlog za uvedbo postopka o prekrških proti SLS kot odgovorni pravni osebi in proti Leonu Gostiši in Marjanu Podobniku kot odgovornima fizičnima osebama, ki sta bili v času poplačila posojil odgovorni za finančno poslovanje stranke. Odločbo je inšpektorat izdal šele dobro leto pozneje, natančneje 22. januarja letos. SLS + SKD, ki je pravna naslednica nekdanje SLS, je kazen 700.000 tolarjev že poravnala, pri čemer je zanimivo, da o plačilu ni bil obveščen noben strankin organ in da ni jasno, kdo v stranki je sploh izdal nalog za plačilo. Tudi Gostiša naj bi bil poravnal svoj del kazni v višini 170.000 tolarjev, saj se za zadevo čuti objektivno odgovornega.

Več dela so imeli inšpektorji s Podobnikom. Izročitev odločbe je uspela šele v drugo, ko so mu papirje namesto na dom prinesli na delovno mesto. Za zdaj še ni jasno, ali je do petka, ko se je iztekel zakoniti rok, plačal kazen v višini 170.000 tolarjev ali pa se je rajši odločil za vložitev pritožbe na drugostopenjski organ. Povsem jasno pa je, da je obnavljanje starih grehov tik pred kongresom zelo neprijetno za politike stare garde. Da bi jim olajšali vnovičen vzpon na funkcije, je izvršilni odbor prejšnji teden sprejel nov način volitev. Ta določa, da novih organov na kongresu ne bodo volili le predstavniki 190 občinskih odborov, ampak tudi vsi drugi povabljenci. Povedano drugače: volilno pravico bo imelo še 150 dosedanjih strankinih funkcionarjev. Takšna pravila igre pa povečujejo možnosti, da bo "Podobnikom" vseeno uspelo.