Arhar vs. Gaspari

Guvernerju banke Slovenije dr. Francetu Arharju se ob koncu meseca izteka šestletni mandat. Guverner Banke Slovenije vodi "četrto vejo oblasti", eno najpomembnejših institucij v državi. Guverner je vrhovna denarna oblast. Guvernerska funkcija medijsko sicer ni močno izpostavljena, vendar medijska odsotnost ni sorazmerna z dejansko močjo. Kandidata za novega guvernerja parlamentu predlaga predsednik republike, seznam resnih kandidatov pa je kratek. Na njem sta sedanji guverner dr. France Arhar in bivši finančni minister mag. Mitja Gaspari. V javnosti se pojavlja še nekaj imen, vendar je verjetnost, da predsednik republike ne bi izbrale enega od dveh glavnih favoritov, statistično zanemarljiva. Mitja Gaspari se lani jeseni ni vrnil na finančno ministrstvo, prav tako pa potem, ko je postal poslanec, ni prevzel vodenja nobenega od parlamentarnih odborov. Dvomimo lahko, da bi na Gasparija, če ne bi bil predviden za guvernerskega kandidata, ob deljenju vladnih in parlamentarnih funkcij kar pozabili.

Dr. Arhar, letnik 1948, je tri leta starejši od Mitje Gasparija. Arhar je po osnovnem poklicu pravnik, Gaspari pa ekonomist. Oba sta poklicno kariero začela v Narodni banki Slovenije. Oba sta strokovne članke publicirala predvsem v Bančnem vestniku. Oba sta bila tudi člana uredniškega odbora Bančnega vestnika. V osemdesetih letih je bil Arhar direktor devizne direkcije, Gaspari pa direktor raziskovalno-analitskega sektorja. Ob koncu osemdesetih, leta 1988, sta oba odpotovala iz Ljubljane. Dr. Arhar je tedaj v Frankfurtu postal eden od direktorjev LHB banke, Gaspari pa namestnik guvernerja Narodne banke Jugoslavije. V Slovenijo sta se oba vrnila leta 1991. Marca 1991 je dr. Arhar prevzel vodenje Banke Slovenije, Gaspari pa se ob razglasitvi slovenske samostojnosti in izbruhu vojne v Slovenijo vrnil hkrati z ostalimi "beograjskimi" Slovenci. Vendar je Gaspari pot nadaljeval in se za leto dni zaposlil v Svetovni banki. Gaspari se je tako v Slovenijo dokončno vrnil leta 1992, ko je prevzel vodenje finančnega ministrstva. Formalno sta tako dr. Arhar kot mag. Gaspari strankarsko nevezana. Vendar sta leta 2000 oba bolj ali manj jasno pokazala svoje strankarske preference. Gaspari je na volitvah kandidiral na listi LDS. Ime dr. Arharja pa se je pojavilo na predvolilnih plakatih SLS+SKD. "Dr. Arhar za mandatarja," je pisalo na plakatih združene SLS+SKD. Na LDS-ovih plakatih pa je bila natisnjena tudi Gasparijeva fotka.

Če so si nekateri detajli karier obeh kandidatov za guvernerja Banke Slovenije podobni, velja opozoriti tudi na razlike. Njuna družinska pedigreja sta kot dan in noč. Dr. Arhar izhaja iz cerkniške obrtniško-kmečke družine, Mitja Gaspari pa iz ljubljanske funkcionarske družine. Če bi uporabljali vulgarni barvni spekter, bi rekli, da so bili pri Gasparijevih ta rdeči, pri Arharjevih pa ta črni. Arharja je na guvernerski položaj leta 1990 predlagal Lojze Peterle, Gasparija pa je na ministrsko funkcijo postavil dr. Janez Drnovšek.

Odnosi med finančnim ministrom Gasparijem in guvernerjem Arharjem v zadnjih letih niso bili idilični. Tudi niso mogli biti. Guverner je pač redno kritiziral državni proračun, češ da ta ni dovolj varčevalen, finančni minister pa je moral napeti vse sile, da proračunski odhodki niso še bolj presegali odhodkov. Pač, funkciji guvernerja in finančnega ministra sta konfliktni. Guverner si lahko privošči zelo načelno držo in ostro kritizira proračunsko porabo. Funkcija finančnega ministra pa je stisnjena v sendvič brutalne politične realnosti, koalicijskih interesov, interesov porabnikov proračunskega denarja in teoretičnih načel. Poteze finančnega ministra namreč vedno prizadenejo zelo konkretne sloje, zelo konkretne osebe. Poteze guvernerja so bolj brezosebne. Finančni minister ima nad seboj še predsednika vlade in koalicijo, guverner pa ne. Guverner Arhar, denimo, je bil zaradi tečajne politike deležen kritik izvoznikom, zaradi zaprtosti finančnih trgov pa borznih posrednikov. In bankirji so tarnali, da jim ne da dihati. Sezam nasprotnikov finančnega ministra je mnogo daljši. Pogajati se mora z vsemi ostalimi člani vlade, sindikati in delodajalci. Na spodrsljaje finančnega ministra pa preži še opozicija in računsko sodišče.

Dr. France Arhar je v desetletju, ko je opravljal guvernersko funkcijo, Banki Slovenije zagotovil relativno visok javni ugled. Na ratingih javnega mnenja je Banka Slovenije uvrščena takoj za funkcijo predsednika republike, daleč pred vlado ali parlamentom. Vendar kritike izvoznikov in borznikov niso edini simptomi konfliktov, ki so tleli pod ugledno javno podobo. Dr. Arhar je bil med dvema mandatoma, ko je vodil centralno banko, v sporu tudi z osebjem Banke Slovenije. Uslužbenci so mu namreč očitali, da je kršil kolektivno pogodbo, sledile pa so množične tožbe, ko so uslužbenci na sodišču dokazovali, da jih je guverner prikrajšal za plače. Nekatere pravde še vedno trajajo, del uslužbencev pa je sprejel guvernerjevo ponudbo za poravnavo. Ob koncu prvega mandata pa se je dr. Arhar razšel s svojim namestnikom, Bogomirjem Kosom. Anonomka je tedaj Kosu očitala očitala insiderske posle. Očitki iz anonimke niso bili nikoli dokazani, Kos pa se je vendarle odločil za odstop.

Klub tem konfliktom je dr. Arhar obdržal ugled in leta 1996 brez poslanskega glasu proti ponovno prevzel vodenje centralne banke. Res pa je, da med drugim mandatom ni bil več deležen pomoči Velimirja Boleta in dr. Jožeta Mencingerja, dveh zelo uglednih ekonomistov, ki sta bila med prvim mandatom člana sveta Banke Slovenije, med drugim mandatom pa v najvišjem organu Banke Slovenije nista več sodelovala.

In kakšne so možnosti sedanjega guvernerja in nekdanjega finančnega ministra? Predsednik republike začenja posvetovanja s predstavniki poslanskih skupin, neuradne napovedi pa dajejo prednost Gaspariju. LDS lahko Gaspariju zagotovi 34 glasov, Združena lista pa dodatnih 11. Podporo Gaspariju napoveduje tudi DeSUS. Ta večina pa bi Gaspariju praktično že zagotavljala izvolitev.

Po drugi strani pa bi imenovanje Gasparija za guvernerja Banke Slovenije slovensko politično barko še bolj izrazito nagnilo v eno smer. LDS že ima relativno največ moči v zakonodajni veji oblasti, prav tako ima največ moči v izvršni veji oblasti. S prihodom Gasparija na čelo "četrte", monetarne veje oblasti pa bi bila oblast krogov, ki so blizu LDS, še večja. O tem, kakšne politične barve nosi vrh sodne veje oblasti, se sicer ne spodobi špekulirati, zagotovo pa ustavno sodišče kot eden od vrhov sodne veje oblasti danes ni v tako ostrem sporu z ostalimi vejami kot pred letom 1999.

povezava