19. 3. 2001 | Mladina 11 | Politika
Vzela ga je lisica
Kako izginotje majorja Trohe doživljajo njegovi sorodniki in prijatelji
Troha, oče in brat: 'Dobili smo občutek, da so prav vsi veseli, da so ga frej.'
© Igor Škafar
Tik pred rumeno tablo Kočevje zaviješ levo in se po lepo asfaltirani cesti dobrih deset kilometrov pelješ mimo skoraj prvinskega slovenskega pragozda, dokler ne dosežeš Starega Loga. Vas je nekoč štela prek sto dvajset hiš - danes, pet desetletij in pol po nemški ofenzivi, jih premore nekaj več kot dvajset. Ob drobnem gasilskem domu zaviješ levo in zelo kmalu si na dvorišču domačije družine Troha. Prva stvar, ki jo opaziš, je, kako udobno prostorna je videti, takoj zatem se ti oko ustavi na vrsti temnih različno velikih lesenih hišic, ki so bile učinkovito načrtovane, da bi dajale zavetje med seboj zelo različnim bitjem. Iz prve te pridrobenclja ovohljat spoštljiv rjav kuža, na vrtu tvorijo med seboj povezane miniaturne verzije cel kompleks za okoliške ptiče, kraljevsko mesto pa zaseda na popolnoma enak način sestavljena poletna uta za pokončne dvonožce. Mimo dveh obiskovalcev že povsem vajenih japonskih rac se sprehodiš do delavnice, kjer Ladislavov oče Vladislav pravkar obdeluje les za novo serijo. Pravi, da se zelo nerad slika, vendar se da prepričati. Majorjev brat Robert je avtomehanik in me je pričakal v delovnem kombinezonu, nasmejan in prekrit z avtomobilsko umazanijo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
