Prosto trgovanje

Na vrhunskem zasedanju voditeljev petnajsterice v Stockholmu (23. in 24. marca) so se predstavniki držav zavezali, da do leta 2010 EU postane najbolj konkurenčno gospodarstvo v svetovnem merilu. Trenutno evropska industrija, v primerjavi z ZDA in Avstralijo, v nekaterih primerih plačuje tudi do 40 % več za električno energijo kot konkurenčne države. Vzrok za to sta izolacija nacionalnih trgov z električno energijo in posledično temu manjše trgovanje med državami članicami. Komisija EU je zato na omenjenem zasedanju predlagala naslednji urnik: do leta 2003 je predviden sprejem predlogov komisije za liberalizacijo trga z električno energijo v evropskem parlamentu. Tako bodo po letu 2003 industrijski odjemalci lahko svobodno izbirali dobavitelja električne energije, po letu 2005 pa bi morala biti vsem potrošnikom (gospodinjstvom in industriji) omogočena svobodna izbira dobavitelja elektrike.

Prvi datume, katerih namen je merjenje napredka, so ministri petnajsterice torej postavili. Urnik pa je zelo natrpan glede na velikost trga, število držav članic Evropske unije in njihovo zelo različno zakonodajo na področju energetike. Zelo se razlikuje tudi elektroenergetski sistem v posameznih državah EU, različne pa so tudi stopnje odprtosti trgov z elektriko. Pred Evropsko unijo je tako zahtevna naloga vzpostavitve tržnih struktur za trgovanje, poenotenja energetske zakonodaje na tržne razmere pa se bodo morala privaditi tudi doslej monopolistična državna elektrogospodarstva.

Slovenija naj bi bila na tem področju celo hitrejša od EU. Petnajstega aprila letos, ko se bo sprostil notranji trg z električno energijo, se bo namreč v Sloveniji s trgovanjem lahko ukvarjal vsakdo, ki bo za to imel licenco Agencije za energetiko. Do odprtja trga je torej le še štirinajst dni. In kaj prinaša? Za gospodinjstva se notranji trg s 15. aprilom še ne odpira, prinaša pa spremembe na trgu industrijskih kupcev. Gre za tako imenovane upravičene porabnike, ki presegajo priključno moč 41 kWh. Teh je v Sloveniji okrog 8000. V praksi bo to pomenilo, da se bo podjetje, ki ni zadovoljno s ponujeno ceno proizvajalca (npr. nuklearke), lahko odločilo za dobavo elektrike od drugega proizvajalca (npr. iz katere od hidroelektrarn). Po 1. januarju 2003, ko se bo trg dokončno liberaliziral, se bo to isto podjetje lahko odločilo za proizvajalca električne energije iz tujine. Tak dogovor bo podjetje sklenilo s kratkoročno ali dolgoročno pogodbo neposredno s prodajalcem energije ali pa bo dogovor doseglo na borzi, ki se bo prav tako ustanovila in bo namenjena izključno trgovanju z električno energijo. Za naše proizvajalce električne energije se razmere ne bodo spremenile s 15. marcem tega leta, temveč šele čez dve leti, ko bodo veliki evropski proizvajalci lahko pritiskali na cene ter tako izčrpavali manjše, lokalne.

Vsekakor ima specifični trg z električno energijo številne posebnosti, ki preprečujejo pretirano izčrpavanje proizvajalcev električne energije. Predvsem se prenos na velike razdalje zaradi nujnega najema transportnih poti ne izplača, kar točno določa krog, v katerem so tuji proizvajalci konkurenčni našim. Tudi na ceno izstopne energije v posameznih elektrarnah vplivajo številni dejavniki - tehnološka opremljenost elektrarn in stopnja zastarelosti opreme, ki se v teh elektrarnah uporablja. Posebnosti trgovanja z električno energijo se nanašajo tudi na dobičke in tveganja, ki so sestavni del mešetarjenja z elektriko. Cene se razlikujejo od proizvajalca do proizvajalca, še bolj pa od države do države. V Sloveniji je trenutno najbolj aktualna Italija, ki je največji neto uvoznik daleč naokoli. Tudi cena električne energije (za gospodinjstva) je v Italiji najvišja v Uniji, cene za industrijske porabnike v Evropski uniji pa so veliko bolj izenačene. Drugo obetavno tržišče za slovenske proizvajalce pomenijo trgi nekdanje Jugoslavije, kjer pa uničena infrastruktura in nejasna politična situacija preprečujeta prodajo slovenskih presežkov.

Dejavniki, ki vplivajo na ceno kilovatne ure in s tem na velik dobiček ali izgubo, so zunanji ali notranji. Med zunanje vzroke, na katere pogodbeni strani nimata vpliva, štejemo podnebne razmere in ceno nafte na svetovnem trgu. Notranje dejavnike pa določata pogodbeni stranki s svojo pogajalski močjo v sami pogodbi. Prav od pogajalske moči partnerjev je odvisno, ali bo cena električne energije fiksna oziroma bo odvisna od gibanja cen nafte na svetovnem trgu in ali je dogovorjena cena v neto ali bruto znesku. Strokovno zahtevno področje energetike pa v Sloveniji dodatno zapleta dnevna politika. V zadnjem letu smo bili tako priča kar štirim zamenjavam v vrhu Elesa, kar je preveč tudi za tako zelo monopolno podjetje. Najprej je Drnovškova vlada zamenjala dr. Iva Baniča, ker sta mu tedanji minister dr. Jože Zagožen in bivši sekretar za energetiko Severin Maffi očitala negospodarno ravnanje pri prodaji hrvaškega dela elektrike iz Krškega. Nasledil ga je mag. Vekoslav Korošec. Njega je z mag. Vitoslavom Türkom zamenjala Bajukova vlada zato, da bi "preprečila nadaljnjo izgubo dohodka". Korošec je moral oditi tudi zato, ker naj bi gospodarskemu ministru dr. Zagožnu "zamolčal", da je oddal transportne poti avstrijskemu podjetju v trenutku, ko bi sami te poti potrebovali za izvoz elektrike v Italijo. Po ponovni zamenjavi vlade se je moral posloviti tudi mag. Vitoslav Türk. Vlada ga je razrešila iz krivdnih razlogov in na njegovo mesto ponovno postavila bivšega direktorja mag. Vekoslava Korošca. Vsaki menjavi direktorja Elesa je v dnevnem tisku sledila kopica obtožb zagovornikov starega ali novega direktorja.

Slovenski trg z električno energijo bo do datumov, ki veljajo za liberalizacijo trga v Evropski uniji, že v celoti liberaliziran. Seveda če bo vse potekalo po načrtu. Trenutno pa zaradi preteklih dogodkov v Elesu v javnosti ostajajo ugibanja o tem, kdo je kriv za to, da se je v preteklosti električna energija prodajala po ceni, ki je bila nižja od proizvodnih stroškov, kdo je kriv za motnje v mednarodnem sistemu električnega omrežja in kdo je kriv za škodljive pogodbe, ki so se sklepale v škodo slovenskih proizvajalcev. Področje energetike je zapleteno, zato bomo verjetno na odgovore še dolgo čakali. Odbor za gospodarstvo je že predal dokumentacijo računskemu sodišču, ki je pristojno za ocenjevanje gospodarnosti v Elesu. Trenutno pa neurejenost razmer ne ugaja nikomur, niti bodočim posrednikom, ki bi se želeli vključiti v posel.