Konec zgodovinskih nejasnosti

Z objavo celotnega in dokončnega zgodovinskega poročila o slovensko-italijanskih odnosih med letoma 1880 in 1956 v tržaških dnevnikih Il Piccolo in Primorskem dnevniku, ki ga je že julija lani sestavila mešana zgodovinska komisija, je po mnenju mnogih končano še eno poglavje v odnosih med državama. Oba dnevnika sta poročilo objavila v celoti in s tem prehitela obe vladi, ki sta menda načrtovali objavo šele maja.

Z objavo poročila je končano sedemletno delo zgodovinarjev obeh držav in nejasnosti o zgodovinskih dejstvih naj bi bilo konec. A zakaj so mediji prehiteli obe vladi? In zakaj sta vladi tako dolgo čakali in zavlačevali objavo poročila? Govoric je veliko, dejstvo pa je, da poročilo ni nikomur všeč, ker presega selektivni zgodovinski spomin tako na eni kot na drugi strani. Poročilo je kratko, saj obsega vsega nekaj manj kot 40 strani, a je kljub svoji dolžini temeljito in konstruktivno, ali kot je za Primorski dnevnik izjavila predsednica slovenskega dela komisije, dr. Milica Kacin Wohinz: "Poročilo je tu. Pomeni osnovo za dialog, ne pa za konflikt. Časopisi in določeni krogi na obeh straneh sicer zelo radi sprovocirajo konfliktne situacije z napadi, obtožbami in procesi, kot slišimo tudi zadnje čase. A namen poročila je povsem drugačen: to je v bistvu spravno poročilo."

Kakorkoli, objava poročila v tržaških medijih je bila pred bližajočimi se italijanskimi volitvami pravzaprav najboljša rešitev, saj so fojbe spet izkoristili za novačenje volilcev. Vsega naj bi bile krive koprske Primorske novice, ki so pred časom objavile dele delovne in neusklajene verzije končnega poročila. To je v tržaškem Il Piccolu sprožilo val komentarjev in člankov, ki so bili kljub korektnosti voda na mlin tržaški desnici. Seveda ni manjkalo ugibanj, zakaj naj bi italijanska levosredinska vlada zavlačevala objavo poročila, ki konec koncev postavlja na glavo ravno zgodovinska tolmačenja desnice, predvsem propagandna gesla o fojbah in eksodusu, in ne nazadnje na najvišjo zatožno klop postavlja prav fašizem in nacizem.

Podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Umberto Ranieri je takoj po objavi poročila zanikal, da bi italijansko ministrstvo kakorkoli oviralo njegovo objavo. Vendar dejstva, predvsem pa izjave vidnih tržaških intelektualcev, ki so polemizirali z rimsko diplomacijo, govorijo drugače. Krivec vsega naj bi bil po pisanju tržaškega dnevnika generalni sekretar zunanjega ministrstva Umberto Vattani, ki predstavlja desno strujo na Farnesini in je v sporu z bivšim podsekretarjem na zunanjem ministrstvu Pierom Fasinom. Kot vsak funkcionar si pač hoče zagotoviti, da ne zdrkne s svojega mesta v novi vladni koaliciji, ki jo napovedujejo italijanske javnomenjske raziskave. Zato je jasno, da bo obziren do tistih, ki se napovedujejo kot bodoči gospodarji. Račun je preprost: zakaj bi se jim zameril s potezo, ki postavlja na glavo mite, ki bi desnici v predvolilnem boju lahko prinesli nekaj glasovov manj pred glasovalnimi skrinjicami. Da poročilo ni politično nepomembno, dokazujejo tudi ostri odzivi na izjavo podtajnika Ranieria ob objavi poročila za tržaški Il Piccolo, kjer je v nasprotju z ugotovitvami zgodovinarjev trdil, da so bile fojbe oblika etničnega čiščenja 'ante litteram'. Isti mož je medtem za Primorski dnevnik izjavil, da fojbe pomenijo tragično stran zgodovine in da moramo te zadeve prepustiti zgodovinarjem. Sicer pa so odlomke poročila objavili še nekateri drugi italijanski mediji, vendar daleč od naslovnih strani. Največ prostora je poročilu namenil največji italijanski dnevnik, milanski Corriere della Sera, ki je članek naslovil "Poklon fojbam", zaviranje objave poročila pa pripisuje tako italijanskemu kot slovenskemu zunanjemu ministrstvu.

Res je sicer, da so v italijanskih medijih glede poročila izstopale v glavnem fojbe, o katerih je v poročilu v bistvu zelo malo napisanega, kljub temu pa je predsednica slovenskega dela komisije dr. Wohinzeva s poročanjem italijanskih medijev zadovoljna, ali kot je izjavila za Primorski dnevnik: "Zelo sem zadovoljna, da je poročilo dostopno italijanski javnosti, ker bodo v Milanu in Rimu menda prvič slišali, da obstaja v tej zgodovini poleg fojb še kaj drugega. Il Piccolo je objavil sliko gorečega Narodnega doma: to je velik dosežek. Pa tudi vsi komentarji v tržaškem dnevniku so zelo zelo korektni in zelo konstruktivni, zelo dobri."

Kljub temu so se sumničenja in polemike že začele. Najglasnejši je pričakovano poslanec nacionalnega zavezništva Roberto Menia, ki sodi, da je dokument nezadovoljiv. "Teza, da pri fojbah ni šlo za etnično čiščenje, gre na roko predvsem vladama v Ljubljani in Rimu. Ni mogoče uveljaviti državne resnice. Tem manj, če jo piše komisija, ki je bila sestavljena po političnih okvirih." Vendar je to mnenje za zdaj manjšinsko. Tržaški župan Ricardo Illy nasprotno pravi, da je objava skupnega dokumenta zadnje dejanje normalizacije odnosov med državama. Po njegovem mnenju so končno izpolnjeni vsi pogoji za sklepno dejanje sprave, ki naj bi se jo ob spomenikih tega zgodovinskega obdobja od bazoviške fojbe, Rižarne in Gonarsa udeležili predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške.

Seveda pa poročilo ni dokončno in se bo z odpiranjem arhivov, predvsem tistih v Beogradu, marsikaj spremenilo ali dodalo. Uradna predstavitev besedila bo sredi maja, sicer ne v Ljubljani in Rimu, temveč v Trstu in Ljubljani. Kdo ve, morda bo zgodovinsko poročilo o odnosih med državama v zadnjih 50 letih, če bo kdaj seveda napisano, predstavljeno v Kopru in Rimu.