Čadež spet zmagal

Janez Čadež se je zaradi splošne klime, ki naj mu ne bi bila naklonjena - poslanci, ki potrjujejo odločitev sveta RTVS, so ga gladko zavrnili - odločil, da se ne bo prijavil. Vladajoča koalicija (ZLSD, LDS in SLS + SKD) naj bi podpirala politično ime in nespornega favorita Borisa Dolničarja. Prosta strelca naj bi bila Bogdan Topič, bivši šef SRD, in Ludvik Škoberne, urednik revije Naša Slovenija. Iz same jeze do dosedanje RTV-oblasti in predvsem do Čadeža samega naj bi se tekmovanja udeležil Igor Kadunc, Čadežev finančni direktor. Kandidat televizijcev in skriti adut tistih, ki se bojijo prevelikih zamenjav na televiziji, pa je bil Aleks Štakul, televizijski novinar in gospodarski komentator. Po dolgotrajnih procedurah in nategovanjih se je zgodilo tisto, kar se na RTVS dogaja že nekaj časa. Novega direktorja niso izvolili. To dejstvo seveda omogoča Janezu Čadežu, da svoje delo kot vršilca dolžnosti direktorja v splošno zadovoljstvo nadaljuje.

In kdo je kriv za neverjetne debilnosti, ki se v zadnjem času dogajajo v svetu? Kdo je tisti, ki poziva slovenske direktorje, naj se javljajo na razpise, potem pa jih na glasovanju izda? Menda se je politika še nekaj ur pred glasovanjem hvalila, da ima Dolničar bistveno več kot nujnih 13 glasov, dobil pa jih je (na štirih glasovanjih) dvakrat po devet in enkrat osem. In če so svetniki, pri glasovanju jih je sodelovalo enaindvajset, tako zelo za nove ljudi, zakaj so pri glasovanju Čadeževo v.d.-jevstvo podaljšali kar z neverjetnimi osemnajstimi glasovi? Komu koristi direktor z ovadbo? Politiki očitno ne. Čadeža so v parlamentu gladko zavrnili. Čadež ustreza nekakšni civilni družbi, ki sestavlja svet.

O.K. Čadež je spet zmagal in menda svet RTVS že išče nove ljudi, nove bodoče direktorje. Razpis je zunaj in še pred majskimi prazniki, morda 26. aprila, naj bi spet volili. Toda ali se politiki sploh še da ukvarjati s TV-lobisti in lombisti. RTVS ne mara politike, politiki pa ne marajo tipov z RTVS. Ko so enega izmed vladnih kadrovnikov vprašali, če bi še enkrat pomagal izbrati direktorja, je menda odgovoril, da ga že dovolj izčrpava gledanje posnetkov pobijanja ovc v Veliki Britaniji in da je to s potencialnimi direktorji samo še huje. Si predstavljate, da bi na torturo sveta RTVS pripeljali res kakega pomembnega slovenske direktorja: Antona Majzla, Miloša Kovačiča, Jožeta Mermala, Toneta Turnška, Hermana Rigelnika, Zorana Jankoviča ... potem pa bi jih po hearingu svetniki predstavniki civilne družbe gladko zavrnili ... In ravno to se je zgodilo Rekarju in to se je sedaj zgodilo tudi Dolničarju. Kljub temu da naj bi se do kandidata zdaj še težje dokopali, pa Janez Kocijančič, šef sveta RTVS, trdi, da pojav morda omogoča celo večjo izbiro: "Interes za to mesto naj bi splahnel že po prvem neuspelem poskusu, pa se to ni zgodilo. Nasprotno, dobili smo pet relativno dobrih kandidatov, zato upamo, da bo tudi tokrat tako in da bomo dobili kakšnega, ki bo prepričal večino svetnikov." Morda to celo drži, ampak bolj zaradi tega, ker ponekod kaže, da več glasov dobijo outsiderji kot pa favoriti. Recimo Aleks Štakul, ki pa mu na koncu glasovanja vseeno ni uspelo prepričati usodne trinajsterice. In mnogi se sprašujejo, če ni ravno zaradi tega, ker svet ni sposoben opraviti svoje najosnovnejše funkcije, pravzaprav že pred razpustom. Tudi s takšnimi mnenji se predsednik sveta Janez Kocijančič ne strinja, njegova teza je nasprotna: "Dejstvo, da ni bil noben kandidat izbran, še ne pomeni, da je svet slab. To pomeni, da noben kandidat ni bil dovolj prepričljiv. Zato ne vidim nobenega vzroka za odstop sveta. Svet je sestavljen zelo pluralno, zato ni enostavno dobiti 13 glasov." Res gre za veliko število, ki ga je v zadnjem času uspelo doseči le Čadežu. Kakšna škoda, da tožilstvo in poslanci nimajo istega okusa za vodenje velikih sistemov kot svet RTVS. Ali pa gre za bolj preprosto razlago, ki jo ponujajo notranji opazovalci in ki jo konec koncev časopisi ponujajo že od vsega začetka. V svetu RTVS je preveč ljudi, ki so neposredno odvisni od televizijske uprave - od generalnega direktorja. Zato le redkim ustreza, da bi se na prvi televizijski fotelj usedla metla, ki bi začela zares pometati. Pa niti ne bi bilo treba govoriti o odpuščanju, čeprav naši RTV-hiši ne cvetijo ravno rožice, že ukinitev nekaterih poslov bi marsikomu zagrenila življenje. Si predstavljate, da pride neki novi direktor in ukine TV-prodajo, ki zaradi svojega slabega imidža na nacionalno televizijo, jasno, ne sodi? TVS bi sicer izgubila zelo malo denarja, razni posredniki in nekatere regije pa ...

Bolj mimogrede bi bilo treba omeniti še nekatere številke, ki prav tako bremenijo prisilne naročnike na naš vrli nacionalni program. Svetniki dobijo za vsako tako sejo (aprila bosta najmanj dve) bruto kar 45.160,00 tolarjev. Glede na to, da je svetnikov kar petindvajset, je tega denarja dovolj za dva direktorja na mesec, res pa je, da je Čadeževa mesečna plača nižja od tega in verjetno ga svetniki zato tako ljubijo.

povezava