Ali H. Žerdin

 |  Mladina 14  |  Politika

Kdo financira stranke

Sponzorske strategije slovenskih podjetij

Financiranje SLS

Financiranje SLS
© Denis Sarkić

31. marec je dan, ko trpijo tako davkoplačevalci kot stranke. Davkoplačevalcem se izteka zadnji rok za oddajo obrazcev za napoved dohodnine, stranke pa morajo oddati letno finančno poročilo. Ker morajo stranke navesti, kdo so večji sponzorji in koliko so prispevali, so strankarska finančna poročila dokaj zanimivo branje. Finančna poročila govorijo o možnem gospodarskem zaledju strank. Najmočnejše zaledje ima zagotovo LDS. Tudi SLS+SKD je, tako se zdi, zgradila svoje gospodarsko zaledje, ki je, če lahko sodimo po številu sponzorjev, precej močnejše od zadnjega volilnega rezultata. Stranke, ki so oktobra lani trepetale, ali bodo zbrale zadosten odstotek glasov, da se bodo prebile v parlament, nimajo večjih sponzorjev. Nekateri sponzorji so logični, nekateri neznani, nekateri pa nelogični.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Ali H. Žerdin

 |  Mladina 14  |  Politika

Financiranje SLS

Financiranje SLS
© Denis Sarkić

31. marec je dan, ko trpijo tako davkoplačevalci kot stranke. Davkoplačevalcem se izteka zadnji rok za oddajo obrazcev za napoved dohodnine, stranke pa morajo oddati letno finančno poročilo. Ker morajo stranke navesti, kdo so večji sponzorji in koliko so prispevali, so strankarska finančna poročila dokaj zanimivo branje. Finančna poročila govorijo o možnem gospodarskem zaledju strank. Najmočnejše zaledje ima zagotovo LDS. Tudi SLS+SKD je, tako se zdi, zgradila svoje gospodarsko zaledje, ki je, če lahko sodimo po številu sponzorjev, precej močnejše od zadnjega volilnega rezultata. Stranke, ki so oktobra lani trepetale, ali bodo zbrale zadosten odstotek glasov, da se bodo prebile v parlament, nimajo večjih sponzorjev. Nekateri sponzorji so logični, nekateri neznani, nekateri pa nelogični.

Zdi se, da v slovenskih podjetniških krogih obstaja konsenz o tem, da je najvišja vsota, ki jo velja nakazati stranki, 1.700.000 SIT. LDS ima tri sponzorje, ki so nakazali to vsoto. To so SKB banka, Mythos in Debitel. Zanimivo je, da se je za sponzorski prispevek odločila tudi SKB banka, torej banka, ki se je leta 2000 ukvarjala s t.i. "čiščenjem" bilance, kar je lepši izraz za sanacijo izgub. No, predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek je hkrati tudi članica ljubljanskega mestnega sveta, izvoljena na listi LDS.

Podjetje Debitel, ki sodi med največje LDS-ovske sponzorje, se ni odločilo zgolj za podporo Drnovškovi stranki, pač pa je sponzorska sredstva razpršilo. S 600 tisoč SIT vrednim prispevkom so podprli tudi SDS. Sponzorska politika telekomunikacijskega podjetja, ki ga vodi nekdanji poslanec LDS v slovenski skupščini Borut Razdevšek, torej temelji na načelu, da je treba dati nekaj tako "silam kontinuitete" kot "pomladnim strankam".

Za sorodno taktiko se je odločilo tudi podjetje Citrus, ki upravlja z verigo sadjarskih in zelenjavarskih trgovin. Milijon tolarjev so prispevali v proračun LDS, drugi milijon pa v proračun krščanskih demokratov; letošnja finančna poročila morajo namreč vsebovati podatke za celotno leto 2000, torej tudi za čas, ko se krščanski demokrati še niso združili s Slovensko ljudsko stranko.

Za dokaj visok sponzorski prispevek se je odločilo podjetje Hudournik iz Štor. S sponzorskim prispevkom je podprlo tako SLS kot SKD. Prvim so namenili 1.6 mio SIT, drugim pa milijon SIT. Podjetje Hudournik se ukvarja z gradbenimi deli, opravlja pa tudi helikopterske prevoze. Lani je od ministrstva za zdravstvo dobilo koncesijo za opravljanje nekaterih nujnih reševalnih prevozov.

Tudi Zavarovalnica Maribor je sklenila, da bo stavila na SLS in SKD. Obe stranki sta prejeli 1.700.000 SIT. Združeno SLS+SKD pa je sponzorirala še ena zavarovalnica. Slovenica, ki jo spet vodi finančni minister iz Bajukove vlade Zvonko Ivanušič, je namreč v proračun združene stranke prispevala 1.5 mio SIT.

Pivovarna Laško je lani milijon SIT namenila združeni SLS+SKD, nekaj tolarjev več pa socialdemokratski stranki. Uprava Pivovarne Laško je sestavljena precej pluralno, primerjava s prejšnjimi poročili o financiranju političnih strank pa pove, da so v preteklosti sponzorska sredstva namenjali tudi liberalni demokraciji.

Zanimiva je tudi sponzorska politika podjetja Riko. Milijon SIT je namenilo Novi Sloveniji, enako vsoto pa Janševi SDS. Sponzorska politika podjetjka Riko se zdi zanimiva zato, ker bi za prvega moža podjetja Janeza Škrabca težko trdili kaj drugega kot to, da je simpatizer LDS.

Še ena zanimivost: med lanskoletnimi sponzorji Nove Slovenije je tudi Anton Tomažič, mož, ki je pred tedni srečno preživel dogodivščino na karibskem otoku Nevis. Ko se je skušal povzpeti na najvišjo točko otoka, je padel v nekaj metrov globoko brezno, s skrajnimi napori in precej dehidriran pa se je po dobrem tednu dni vendarle rešil. Tomažič je Novi Sloveniji pomagal z milijonov sponzorskih sredstev.

Tri parlamentarne stranke, SNS, DeSUS in SMS, v finančnem poročilu navajajo, da niso prejele večjih sponzorskih sredstev. Zakonodaja namreč določa, da je treba poimensko navesti podjetja, ki so prispevala več kot trikratno povprečno mesečno plačo. Združeni listi pa je večji sponzorski znesek namenila Radenska iz Radencev, vendar iz finančnega poročila nismo uspeli razbrati, kolikšna je bila vsota.