Še vedno predragi

Vsakodnevne podražitve so tako rekoč realnost, zato se zdi poteza notarske zbornice, da zniža notarske tarife, sleherniku več kot dobrodošla, saj se z notarjem in zoprno visokim plačilom za njegove storitve srečamo prej ali slej. Toda zakaj so se tega notarji spomnili šele po šestih letih svojega delovanja in ali so znižane tarife res tisti želeni minimum?

Notarji so si glede na ekonomsko situacijo in na račun domnevnega bogatenja pridobili vse prej kot družbeno ugleden status. Celo poslanci so se spravili nad njih. "Spomnim se, da tako rečem, ekscesno velikih zaslužkov, ko je en sam notar v Ljubljani zaslužil več kot trije predsedniki v tej državi," je v parlamentu ob izjavi ministra za pravosodje Iva Bizjaka, da notarji nameravajo znižati tarife, med drugim pripomnil poslanec LDS Maksimilijan Lavrinc, ki je sicer bolj opozarjal na razlike med notarji v Ljubljani (V Sloveniji je trenutno 68 notarjev, od tega kar 11 v Ljubljani), ki opravijo neprimerno več posla kot provincialni. Na notarski zbornici se branijo pred obtožbami o domnevnem prekomernem bogatenju notarjev. Predsednik notarske zbornice Bojan Podgoršek pravi, da so to zgolj nepreverjene govorice, ki jih težko komentira. "Preden sem šel v notariat, sem bil sodnik. Notar nima plače, je kot odvetnik in ima samostojen poklic. Organizirati mora svojo pisarno, imeti zaposlene, jih plačevati, poravnavati davke ... Vse, kar ostane po stroških, je notarjev dobiček." Sam ima povprečno večji dohodek, kot ga je imel kot sodnik. Lani je denimo v Dnevniku izjavil, da zasluži okoli 600.000 tolarjev neto. Sicer pa meni, da je to pravilno, saj je notarski poklic veliko bolj odgovoren, ker pač za škodo, ki jo povzroči s svojo napako, odgovarja s svojim premoženjem. V nasprotju s sodnikom, za katerega napake odgovarja država.

Kljub temu so notarji svoje tarife res precej znižali. Overovitev podpisa na zasebni listini (brez DDV) bo namesto dosedanjih 22.500 tolarjev sedaj cenjena na 18.000 tolarjev; overovitev fotokopije se bo znižala z 900 tolarjev na 450 tolarjev; sestava prodajne pogodbe se bo s 27.000 tolarjev znižala na 16.875 tolarjev. V prihodnje naj ne bi več prihajalo do različnih plačil za isto storitev pri različnih notarjih. V preteklosti so namreč imeli dva plačilna razreda, enega za zahtevne in enega za enostavne opravke, o teh pa so presojali notarji sami. Nekateri pa so mnenja, da je nagrajevanje notarjev tudi sicer precej sporno, saj 107. člen zakona o notariatu pravi, da "Zbornica določa tarifo o nagrajevanju notarjev v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje", s čimer naj bi bila celo kršena načela pravne države, ker zakon zbornici ne določa meril za določanje tarif, temveč je to svobodno prepuščeno izvajalcu javnih pooblastil. Po Podgorškovem mnenju je to odgovornost države, saj je ta uvedla notariat, postavila notarje in sama prek ministra za pravosodje določala tarifo. Država naj bi imela v rokah tudi vse vzvode za določitev drugačnih tarif, če se ji to seveda zdi potrebno, poleg tega pa lahko zakonsko črta določbo, da tarifo predlaga notarska zbornica in tak predlog naj bi bil že enkrat v obravnavi. "Mi se ne upiramo ministrstvu, na drugi strani pa imamo tudi vpogled v delovanje notarjev in točno vemo, koliko se lahko znižajo tarife, da ne ogrozimo obstoja pravnih pisarn," pravi Podgoršek.

A kljub znižanju so slovenske notarske tarife še vedno vse prej kot ugodne, še posebej, če jih primerjamo s tistimi v Nemčiji, kjer osnovna lestvica kaže na precej manjše pristojbine. Toda med našimi in nemškimi in avstrijskimi notarskimi zadevami so, kljub temu da je bil notarski zakon v Sloveniji napisan po avstrijski predlogi, vseeno razlike. Tam namreč ne obstaja zgolj overovitev podpisa, v Nemčiji velja, da morajo biti zadeve shranjene v notarskem zapisu. V tem primeru notar odgovarja za vsebino listine. Notarski zapis pri sporazumu o prenosu stvari je sicer predviden tudi v novemu predlogu ureditve slovenskega stvarnopravnega zakonika. Vendar za zdaj za sklepanje pravnih poslov z nepremičninami še vedno zadostuje samo overovitev pogodbe pri notarju. Po novem naj bi tako notarji dobili še nov vir dohodkov (sestava notarskega zapisa prodajne pogodbe po novi tarifi stane za vrednost 14,000.000 SIT 74.250 SIT, po stari tarifi pa je stala dvakrat toliko).

Temu predlogu nasprotuje Odvetniška zbornica Slovenije, ki je v zvezi s tem minuli teden sklicala novinarsko konferenco. Opozorili so, da bodo nekatere spremembe v stvarnopravnem zakoniku povzročile precej težav pri sklepanju različnih pogodb, ljudje pa bi morali več plačevati za notarske storitve. Po novem bi morali pri vseh, celo najbolj preprostih pogodbah, ki so že bile overovljene pri notarju, skleniti še eno pogodbo oziroma poseben sporazum, ki dovoljuje prenos pravice do lastnine s prodajalca na kupca. Ali kot je slikovito opisal eden izmed prisotnih odvetnikov, Mihael Jenčič: "Če denimo oče hčerki podari zemljo, je po zdaj veljavni zakonodaji moral nekdo sestaviti darilno pogodbo, ki jo je oče podpisal, svoj podpis pa overil. Po spremembah, ki jih naša zbornica ne podpira, pa bi moral oče pri notarju podpisati še poseben sporazum in v njem izjaviti, da prenaša lastninsko pravico na hčerko, ki ji podarja parcelo, in za to notarju seveda tudi plačati. Še vedno pa ni jasno, koliko bo moral plačati, ali od vrednosti parcele, ki jo podarja, ali bo to določeno z neko notarsko tarifo. Isto bi veljalo tudi za druge pogodbe."