Koliko mi dolguje Telekom?

Vsaj 100.000 Slovencev, ki so med letoma 1974 in 1997 sovlagali v Telekomovo javno omrežje fiksne telefonije, se danes sprašuje, koliko denarja ali delnic bodo dobili od Telekoma. Državni zbor je pretekli teden sprejel Zakon o telekomunikacijah, ki med drugim določa tudi, da se bodo vložki državljanov v javno telefonsko omrežje povrnili na način in pod pogoji, ki jih bo DZ na predlog vlade določil v posebnem zakonu o vračilu vlaganj po šestih mesecih od uveljavitve pretekli teden sprejetega zakona o telekomunikacijah.

Zakon o telekomunikacijah, ki ga je Slovenija sprejela v procesu prevzemanja pravnih norm Evropske unije, je bil eden zadnjih sistemskih zakonov, ki smo ga morali sprejeti, če želimo v EU. Zakon nadomešča stari zakon o telekomunikacijah iz leta 1997, ki je člen o vračanju sredstev vlagateljem sicer že predvideval, vendar je do danes ostalo samo pri predvidevanjih. Novi zakon člena o vračanju sredstev ni vseboval, kar je vodilo do ostrih protestov vseslovenskega združenja upravičencev do vračila sredstev za telefonsko omrežje. Ti so se zaradi manjkajočega člena organizirali močneje kot kadarkoli prej. Šele ostra grožnja z referendumom, ki bi sprejetje tega zakona močno oddaljil, obenem pa dodatno osiromašil državni proračun za 500 milijonov tolarjev (cena morebitnega referenduma), je poslance prepričala, da so se soglasno odločili (56 za in nobeden proti), da vključijo tudi določbo o vračanju vlaganj. Da mora javno podjetje Telekom denar vrniti, je odločilo tudi ustavno sodišče, ki je tako zavzelo stališče upravičencev do povračila.

Upravičenci do povračila vloženih sredstev so samo tisti državljani, ki so v že omenjenem obdobju sklenili pogodbo s krajevno skupnostjo kot organizatorjem gradnje v posameznem okraju oziroma so sklenili pogodbo s takratnim podjetjem za PTT-promet (danes Telekom). S pogodbo se je bodoči srečni lastnik telefonskega priključka zavezal, da bo poravnal določen pogodbeni znesek (seveda 100-odstotni avans) za gradnjo telefonskega omrežja, obenem pa bo opravil prav tako pogodbeno določeno število ur fizičnega dela (ponavadi 50 ur) oziroma bo poravnal protivrednost (število ur x cena ure), če iz kakršnegakoli vzroka fizičnega dela ne bi mogel opravljati. Cena priključka in število obveznih ur sta se močno razlikovala med posameznimi slovenskimi kraji, odvisno pač od strjenosti naselja in konfiguracije terena. Dela pri gradnji trase so potekala predvsem ob koncu tedna, tako da je vsak, ki je želel klicati iz udobja lastnega doma, moral vsaj pet prostih vikendov podariti takratnemu PTT-podjetju. Kovinarji so tako postali varilci, geodeti, gradbeniki in gozdarji so merili bodočo traso telefonskega omrežja in podirali drevesa, tisti, ki niso znali ničesar, pa so kopali jarke in vlekli telefonske kable ali pa so pomagali pri zidanju lokalne pošte. To, dokaj idilično sliko bivšega političnega sistema, so zamenjali tržno gospodarstvo in zahtevki za vračanje vlaganj v telefonsko omrežje. Danes gotovo skoraj nihče ni pripravljen en poletni mesec preživeti na kakšni podobni akciji v javno dobro.

Težko je reči, koliko denarja bo dobil povrnjenega vsak posameznik, saj v tem trenutku ni znan niti skupen znesek vseh vračil upravičencem. Številke o skupnem znesku, ki ga bo moral Telekom oziroma država kot lastnica vrniti upravičencem, se gibljejo od 20 pa vse tja do sto milijard tolarjev. Znano je le, da se bodo vlaganja v omrežje povrnila v breme privatizacije Telekoma.

Nekatere konkretne rešitve smo že slišali iz ust poslancev ob drugem branju zakona o telekomunikacijah. V stranki NSi so zapisali, da naj bi "investitorji v omrežje" dobili razliko med ceno priključka, ki so jo plačali, in ceno, ki so jo plačali tisti, ki niso sklepali zgoraj omenjenih pogodb. Znesek bi izračunali tako, da bi vloženi denar preračunali v konvertibilno valuto na dan vplačila in to nato v tolarje na dan izplačila. Ta denar bi država vrnila v letu dni po privatizaciji Telekoma, vendar predlog, ki so se mu pridružili tudi poslanci SLS, SDS in SNS, na koncu ni bil sprejet. Prav tako ni bil sprejet predlog SDS, po katerem naj bi se vračanje sredstev financiralo iz prve faze privatizacije Telekoma (ko bo država zmanjšala svoj delež v Telekomu s sedanjih 74 na 51 odstotkov). Po besedah ministra Gantarja ta predlog ni mogel vzdržati, saj še sploh ni znan scenarij privatizacije našega operaterja fiksnega omrežja.

Študijo o tem, kako bodo opredeljeni načini in možnosti vračanj lokalnih skupnosti in posameznikov v javno omrežje na ministrstvu za informacijsko družbo, šele pripravljajo (oziroma razmišljajo o pripravi). Kakršnekoli bodo že rešitve te študije in pozneje določila v zakonu o vračanju sredstev, bo teža dokazovanja zagotovo na strani upravičenca do povračila, ki bo s pogodbo moral dokazovati, ali je do njega upravičen. Mnogi so te pogodbe že zavrgli v prepričanju, da jih ne bodo več potrebovali. Iz podpisane pogodbe pa je jasno razvidno, kolikšen znesek je moral posameznik poravnati in koliko ur je moral oddelati za svoj priključek. Kolikšen del tega vam bo pripadal, bo pokazal čez šest mesecev sprejeti zakon. Zagotovo pa vam ne pripada odškodnina za zemljišča, nasade, drevesa in drugo po poteku trase za telefonsko omrežje. Temu ste se po pogodbi odrekli.

Glede na izkušnje iz preteklega zakona o telekomunikacijah, ki je prav tako vseboval določilo o vračilu zneska upravičencem, je sedaj za razliko vsaj določen konkreten rok za sprejetje posebnega zakona o vračanju sredstev. Vprašanje ostaja le, ali se bodo poslanci in vlada dane obljube o sprejetju tega zakona držali. Glede na vsakoletne zamude pri sprejemanju proračuna kot zelo pomembnega elementa delovanja države in prav polžje počasni denacionalizaciji, kjer so bili zahtevki mnogo višji, kot bodo sedaj, lahko tako obrobna stvar, kot je vračilo presežnih vlaganj državljanov v telekomunikacijski sistem države, prav tako malce počaka.

Le nekaj dni zatem, ko je parlament sprejel novi zakon o telekomunikacijah, se je za pomenljivo, a pričakovano potezo odločil tudi minister za informacijsko družbo dr. Pavle Gantar. Na sestanek je povabil predsednika uprave podjetja Telekom Marjana Podobnika in mu sporočil, da bo razrešen. Podobnik je odvrnil, da za zamenjavo ne vidi razlogov. Minister Gantar pa je medtem že poiskal nove člane uprave. Telekom naj bi po novem vodil dosedanji generalni direktor podjetja Adria Airways Peter Grašek. V zadnjih tednih je bil Grašek med največkrat omenjenimi neuradnimi kandidati, s privolitvijo pa je menda omahoval, ker ni bilo jasno, za koliko časa bo imenovan.

Ob Grašku v Telekomovo upravo prihajata še dva nova, Darinka Virant in Drago Majcen. Majcen je že doslej delal v Telekomu, Darinka Virant je bila uslužbenka Mobitela. Pred imenovanjem nove uprave se mora v vladni koaliciji zavrteti še kadrovska procedura, sledila pa bo formalna procedura v vladni kadrovski komisiji.