Rast evroskepticizma

Na Centru za raziskovanje javnega mnenja v Politbaromeru že nekaj let merijo naklonjenost Slovencev za vstop v EU. V zadnji marčni meritvi je delež tistih, ki menijo, da bi Sloveniji koristilo, če bi postala polnopravna članica EU, prvič padel pod 40 %. Podobno je z deležem tistih, ki bi na morebitnem referendumu glasovali za vključitev Slovenije v EU, njihov delež je prav tako padel pod magično mejo 50 %.

Večletna analiza istega vprašanja kaže še dva podobna padca podpore. Prvi, čeprav manjši, se je zgodil spomladi 1997 in drugi spomladi 1999. Odgovor na vprašanje, zakaj, je razmeroma preprost. Prvi padec se je dogajal v času harmonizacije zakonodaje in španskega kompromisa. Vzrok drugega padca pa naj bi bili Natovi bombniki, ki so pred dvema letoma čez slovensko nebo leteli nad Jugoslavijo. Ali lahko podobno analogijo naredimo s tokratnim padcem podpore priključevanja v EU? Če je pred dvema letoma gorelo v Beogradu, danes po Evropi gorijo grmade živalskih trupel, in če se pred štirimi leti poslanci sprejeli spremembo slovenske ustave, so danes začeli zapirati brezcarinske trgovine. Podpora vključevanju v EU naj bi bila torej odvisna od trenutne situacije. Po tej logiki slovenski mit o Evropi sploh ni ogrožen.

A trend podpore kaže drugačno sliko. Na eni strani se počasi, a vztrajno zmanjšuje delež tistih, ki podpirajo vključevanje Slovenije v EU, na drugi pa delež nevernikov počasi narašča. Ali to morda pomeni, da bodo ob referendumu o vstopu v EU volilke in volilci zavrnili ponujeno evropsko pravljico? Po mnenju Igorja Bavčarja ne. "Ne podcenjujem rezultatov, predvsem ne za to, ker izkazujejo neki trend, vendarle pa bi rad počakal na rezultate terenske raziskave, ki bo opravljena v kratkem. Če špekuliram o razlogih za omenjeni trend, potem najprej dvomim vanj, za kaj takega ni stvarnih razlogov, učinek razprave o preoblikovanju PCP je le delno pojasnilo zanj, pogajanja tečejo dobro. Res pa je, da začenjamo mandat, v katerem moramo končati vrsto reform, privatizacijo, liberalizacijo, spremeniti ustavo, sprejeti evropski pravni red, urediti schengensko mejo, se pripraviti za nastop za volitve v evropski parlament, ta vprašanja pa bodo dodatno animirala javno mnenje, doslej vajeno bolj pregovorne slovenske previdnosti in postopnosti. Na koncu pričakujem večinsko podporo vključitvi Slovenije v EU." Podobnega mnenja je tudi eden izmed raziskovalcev, ki pripravljajo Politbarometer, Samo Uhan, ki opozarja, da se je podpora EU pred zadnjimi aktom priključitve zmanjšala v večini držav in da bo pred slovenskim referendumom vlada pa tudi EU po vsej verjetnosti z medijsko kampanjo prepričala morebitne skeptike. "Še posebno je zanimivo, da večina evroskeptikov ne pozna dobro racionalnih argumentov proti širitvi in da mnenja oblikujejo bolj po občutkih kot pa po treznem razmisleku," meni še Uhan.

S tem se seveda ne strinjajo v Društvu 23. december, ki na čelu z Borutom Korunom opozarjajo, da slovenska politika s takšnim vključevanjem pravzaprav "lomi hrbtenico narodnih interesov in nacionalnega ponosa", v skupini Neutro, nekakšnem interesnem združenju evrorealistov, pa EU tako ali tako ne marajo. Na svojih medmrežnih straneh zbirajo novice in članke o problemih obljubljene dežele, poglede, ki jih v vladni službi za evropske zadeve seveda ni. Jih pa poznajo mnogi drugi. In že zaradi tega, kaj šele zaradi dejanskih strateških odločitev o "nujnosti" Evrope, je majhen, a zaznaven porast evroskepticizma v Sloveniji pomemben znak, da usodna ljubezen ni več tako vroča, kot je bila nekoč, in da približevanje Evropi morda ne bo imelo tako veselega konca, kot je videti na prvi pogled.