Ogroženi rektor

V petek zvečer so objavili rezultate predhodnega glasovanja sindikata SVIZ delavcev Univerze v Mariboru. Velika večina anonimnih glasovalcev ne zaupa rektorju dr. Ludviku Toplaku. Na Univerzi v Mariboru (UM) bodo v sredo študentje volili predstavnike v študentski svet, hkrati pa na Ekonomsko poslovni ter Fakulteti za strojništvo potekajo postopki kandidiranja in volitev za dekana obeh univerz.

Boj za naziv dekana se je uradno začel, ko je rektor mariborske univerze dr. Ludvik Toplak 20. aprila končno podpisal rokovnik in sklep o razpisu postopka za dekana, ki po besedah prof. dr. Dušana Radonjiča, kandidata za dekana na Ekonomsko poslovni fakulteti, pomeni "vmešavanje rektorja v volitve". Sicer je prof. dr. Radonjič eden največjih nasprotnikov sedanjega rektorja in mu je nasprotoval že leta 1997 pri poskusu uveljavitve Marjana Podobnika kot koordinatorja slovenskih univerz. Naslednje leto je bil Radonjič razrešen s funkcije prorektorja Ekonomsko poslovne fakultete. "Pozicija mi ni pomenila dosti," razlaga, "gre za premikanje stvari na UM v organizacijskem in vsebinskem smislu." Radonjič je v Večeru tudi objavil pismo z naslovom Je laž združljiva z rektorsko funkcijo, v katerem je argumentirano zanikal rektorjeve očitke o nepravilnostih in nezakonitostih.

O razmerah na UM meni: "Takšnih pritiskov ni bilo niti v zadnjih dvajsetih letih prejšnjega režima." In je eden izmed 84 podpisnikov, ki so pretekli teden pozvali rektorja k odstopu. Podpise je ta teden prejel tudi rektor in vse podpisnike poimensko pozval na razgovor. Podporo Toplaku pa je dal vodja sindikata SVIZ, dr. Andrej Predin. Radonjič opozarja, da se v primeru njegove razrešitve sindikat "ni želel mešati". Petkovi rezultati pa so vendarle presenetljivi.

Toplak pa je že pred prejemom poziva k odstopu medijem poslal zapis, v katerem naj bi ga profesorji in študentje obveščali, da dekan Pedagoške fakultete (PF), dr. Joso Vukman, pritiska nanje, da podpišejo poziv k odstopu rektorja. Gospod Vukman je v pogovoru to obtožbo zanikal, že prejšnji teden pa so sporni zapis dali v preučitev pravnikom.

Z rektorjem in dekanom PF pa je povezana druga afera UM, namreč primer Ivane Vinovrški. Prodekanici PF je namreč študentski svet odvzel pooblastila in prepustil Vukmanu, da jo razreši. Vinovrškova in PF sta tožila univerzo in prvostopenjsko tožbo dobila zaradi kupa napak v postopku univerze, kar je glede na trume pravnikov z dr. Toplakom na čelu pravi sarkazem. Vrhovno sodišče pa je 26. aprila zadevo vrnilo v ponovni postopek. UM si je to raztolmačila tako, "da je bil sklep o preklicu pooblastil nujen, upravičen in zakonit". Povod za odvzem pooblastil je bil, da naj ne bi predložila finančnega poročila, Vinovrškova pa opozarja na pomembno podrobnost: "Poročilo bi morala predložiti do začetka oktobra, sklep o nezaupnici pa je bil izglasovan avgusta." Še pred razrešitvijo je prorektorju za študentska vprašanja, Matjažu Emeršiču, poslala dopis o napaki v postopku, na katerega pa ne tedaj ne pozneje ni dobila odgovora.

Afera Vinovrški pa je zgolj povod za rušenje dekana Vukmana. Dekan je namreč znan po svoji neposrednosti ter načelnosti, ki ju ne opusti tudi pri pomembnih vprašanjih. Preprosto povedano: dobro obveščeni so prepričani, da če pade Vinovrškova, ji sledi Vukman. Nato pa bo lahko dr. Toplak uveljavil svojo vizijo filozofskega oddelka. Eden od temeljev njunega spora sta namreč tudi različna pogleda na študijsko smer, ki v Mariboru šele bo. Po vseh teh kolobocijah je morebiti res težko soditi o pravi kakovosti univerze, če so najpomembnejši akterji univerzitetne in akademske sfere bolj zaposleni s formo kot vsebino.

Reprezentanca

V vsebino se vtaknejo šele takrat, ko se počutijo ogrožene. Tako so konec februarja iz UM želeli zaustaviti tiskanje Spektra, glasila Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM). Takrat so se obrnili na tiskarno in jih prepričevali s frazo "sicer vas bomo prisiljeni prijaviti kot sostorilce eventualnih kaznivih dejanj". Takrat je UO ŠOUM prevzel kolektivno odgovornost za časopis, sporen zaradi člankov o Toplaku. Med ŠOUM in Toplakom vlada medsebojna nenaklonjenost, ki je ta poskus omejevanja svobode izražanja študentske misli zagotovo ni zmanjšal.

O volitvah v študentske svete, ki jih bodo na UM izpeljali v sredo, pa je mogoče tako iz študentskih kot akademskih vrst slišati strah pred povolilnim scenarijem, po katerem naj bi dvignili volilno udeležbo po koncu glasovanj, volili pa bi naj tudi tisti, ki jih na volitve ne bo. ŠOUM je že predlagala opazovalce volitev, ki bi poskrbeli za legitimnost. Že na zadnjih volitvah za rektorja, ki jih je dr. Toplak dobil proti dr. Davorinu Kračunu, se je pojavil dvom o načinu pridobitve podpore. Takrat, 23. aprila 1999, je študentski svet UM pod točko razno razpravljal o podpori kandidatu. Na dnevni red so jo uvrstili naknadno; od 11 članov sveta jih je bilo navzočih sedem, za podporo Toplaku pa so se izrekli štirje.

Od takrat pa do trenutka, ko so akademiki letos maja pozvali k odstopu, je rektorju v javnosti uspelo ustvarjati mešane občutke: nenehno poudarja evropskost mariborske univerze, hkrati pa na dan prihajajo vedno nove nepravilnosti. Denimo v lanskem poročilu je računsko sodišče ugotovilo celo vrsto nejasnosti pri porabi denarja davkoplačevalcev. Univerza se ni držala niti najosnovnejših knjigovodskih predpisov, med drugim pa so - po rektorjevem nalogu - nakazovali denar pred podpisom poslovnih pogodb. Za potrebe reprezentance pa je UM porabila štirikrat več kot ljubljanska.

Del reprezentančnih stroškov pripada kategoriji, ki bi jo z rektorjevimi besedami lahko poimenovali "evropski nivo". Za to frazo se skriva Toplakov osrednji prispevek univerzi med njegovimi mandati - njeno mednarodno povezovanje in uveljavitev. Po letih delovanja pa postajata vse pogostejši vprašanji, kaj konkretnega je Toplak storil v mednarodnih promocijah in kaj to pomeni za Univerzo v Mariboru.

Mladina je želela to vprašanje zastaviti Ludviku Toplaku, a do njega nismo prišli. Tudi njegova tiskovna predstavnica Vanja Borovac nas je - prek vratarjevega telefona v avli rektorata - precej nestrpno pričela odslavljati, nato pa smo slišali pravi razlog zavrnitve: "Mladina je kritična do nas in se pojavi, ko so težave." Prav tako do konca redakcije nismo prejeli (obljubljenih) sporočil za javnost.

povezava