Kaj sploh še ostane majhnim?

Po 15. juliju bodo na elektroenergetski trg vstopili novi igralci. Agencija RS za energijo je namreč podelila prve licence za opravljanje različnih energetskih dejavnosti. Te obsegajo vse od proizvodnje električne in toplotne energije, predelave in distribucije naftnih derivatov, skladiščenja in prodaje naftnih derivatov, upravljanja električnega in plinskega omrežja do trenutno najbolj zanimivih dveh: trgovanje na organiziranem trgu z električno energijo ter zastopanje in posredovanje na tem trgu. Licence, ki jih je bilo presenetljivo lahko dobiti (dovolj je bila izpolnjena vloga), je pridobilo sedem podjetij (za zastopanje in posredovanje) oziroma 10 podjetij (za trgovanje). Poleg manjših podjetij bodo usodo bodočega svobodnega trga najbolj krojila večja podjetja (Petrol, Gorenje, elektro podjetja). Licence so podeljene za pet let. Seznam podjetij ni popoln, saj na agencijo še prihajajo vloge za pridobitev licenc. Potrebovali jih bodo tudi sedaj številni prodajalci kurilnega olja.

Vstop Gorenja in Petrola na trg z električno energijo kaže na nove strateške usmeritve oziroma vzbuja tema dvema gigantoma skomine po visokih dobičkih, ki smo jim bili priča v preteklih dveh letih. Italijanski trg je za trgovce, zastopnike in proizvajalce vsekakor privlačen. Kot bo za velike odjemalce privlačen tudi prihod konkurence velikih evropskih proizvajalcev na slovensko tržišče. Dr. Robert Golob, državni sekretar za energetiko, je ob odprtju trga z električno energijo dejal, da se bodo cene za velike odjemalce (ali t. i. upravičene odjemalce) do leta 2003, ko bo trg v celoti liberaliziran, znižale za deset do dvajset odstotkov. Očitno imajo razlog za veselje vsi, razen majhni odjemalci oziroma tako imenovani neupravičeni uporabniki. Dodamo lahko: neupravičeni do nižjih cen.

Upravičeni odjemalci so tisti, ki presegajo moč 41 KW na enem mestu. Teh je v Sloveniji približno 8000 ali 0,7 odstotka vseh odjemalcev. Teh 0,7 % velikih odjemalcev porabi 64 odstotkov vse električne energije. Ostale imenujemo tarifni uporabniki, kamor spadajo tudi gospodinjstva. Gospodinjstvom določa strukturo in višino posameznih tarifnih postavk vlada. Kdo se bo pogajal za njih oziroma za njihove nižje cene, ko bo trg v celoti liberaliziran, nam ni zaupal nihče. Tržni mehanizmi v tem primeru ne ščitijo posameznih gospodinjstev pred visokimi cenami, kot je to v primeru velikih odjemalcev. Ali bodo torej gospodinjstva morala čakati še dve leti, da bodo videla, kaj jim bo prinesla popolna liberalizacija, ali lahko vlada za njih stori že kaj prej? Na to vprašanje nam je odgovorila gospodarska ministrica dr. Tea Petrin, ki je aprila po seji vlade napovedala, da se bo cena električne energije za gospodinjstva zvišala po parlamentarnih počitnicah, medtem ko naj bi cena za industrijske uporabnike padala. Toliko o nižjih cenah. Za gospodinjstva jih ne bo.