Slab teden za NLB

Bančna javnost in mediji so pretekli teden presenečeni prebrali sporočilo za javnost Nove Ljubljanske banke, s katerim je ta obvestila o poteku skupščin treh, z Ljubljansko banko kapitalsko povezanih bank: Banko Velenje, Pomursko in Dolenjsko banko.

Delničarji Dolenjske banke in Banke Velenje so se po pričakovanjih odločili za pripojitev k Ljubljanski banki, s katero so, podobno kot Pomurska banka, sicer že kapitalsko povezani. Delničarji prve so ob 90-odstotni prisotnosti delničarjev (samo trije odstotki navzočih so bili proti), potrdili pogodbo o pripojitvi, delničarji Velenjske banke (prisotnost je bila 81-odstotna) pa so to storili soglasno. Zalomilo pa se je v Murski Soboti. Razlog lahko iščemo tako v prisotnosti delničarjev na skupščini kot tudi v sami odločitvi, da glasujejo proti pripojitvi Ljubljančanom.

Prisotnost na skupščini je bila nekako srednja (5 % višja kot na skupščini banke Velenje in slabe 4 % nižja kot na skupščini Dolenjcev), kar pomeni, da ne držijo očitki vidno razočaranega vodstva NLB, ki so v sporočilu za javnost zapisali, da gre tak rezultat pripisati odsotnosti nekaterih delničarjev, ki so se v predhodni proceduri opredelili za pripojitev, in pa dejstvu, da je za pripojitev potrebna najmanj tričetrtinska večina vseh (ne samo prisotnih) delničarjev banke. V večji meri gre namreč vzroke iskati v odločitvi posameznih delničarjev, ki so glasovali proti. Takšnih je bilo v nasprotju z zelo soglasnima odločitvama na ostalih dveh skupščinah skoraj 15 odstotkov, kar pomeni, da sta se (glede na delež, ki ga imata v Pomurski banki) najmanj dva delničarja dogovorila, da Pomurci še ne bodo oblekli ljubljanskih srajc. To ugotovimo, če pogledamo lastništvo Pomurske banke. Če odmislimo delež Ljubljanske banke, ki je v tej banki daleč največji (45,58 odstotka), so lastniki Pomurske banke tudi lokalna podjetja: Radenska z 7,27 %, Mura s 6,7 %, Potrošnik s 3,79 %, Pomurka z 1,54 % in Kmetijska zadruga Rakičan z 1,99 % ter investicijski skladi: Nacionalna finančna družba s 5,24 %, LB Propria s 4,47 % in Zlata Moneta z 2,36 %. Med lastnike sodita tudi državni podjetji Elektro in Telekom ter nekaj manjših delničarjev v večini iz pomurske regije.

Iz sporočila za javnost NLB je razvidno, da je proti glasovalo slabih 15 % delničarjev, kar je na koncu pomenilo, da je za pripojitev Pomurske banke, ki je sicer hči NLB, glasovalo 74,12 % vseh delničarjev oziroma 0,88 % manj, kot veleva zakon.

Razloge za tako neodločen ne Pomurcev, ki bo najbrž zdržal le do naslednje skupščine, ki se Pomurski banki obeta nekje v avgustu ali začetku septembra, ne gre iskati v tradicionalnem lokalpatriotizmu, ampak v menjalnem razmerju, ki je bilo po mnenju nekaterih delničarjev Pomurske banke prenizko zastavljeno. To je denimo potrdil finančni direktor Elektra, ki je za časnik Finance dejal, da se skupščine niso udeležili, ker niso bili zadovoljni s finančnim razmerjem. Prav tako smo lahko na POP TV slišali, da je predstavnik Nacionalne finančne družbe glasoval proti, predvsem z namenom, da bi NLB do naslednje skupščine prisilil v spremembo menjalnega razmerja, ki je za delničarje Pomurske banke na podlagi predhodne ocenitve banke veliko slabše kot pri ostalih bankah, hčerah NLB. Pomurski delničar bi tako dobil dobrih 20 % manj kot delničar Banke Velenje in slabih 17 % manj kot delničar Dolenjske banke.

Če zadevo primerjamo s poroko, lahko rečemo, da je nevesta (Pomurska banka) rekla sicer neodločen ne ženinu (NLB), ki pa je vendar ne. Tako imenovani ženin pa se še naprej obnaša, kot da se ni nič zgodilo, in se pripravlja na prevzem (poroko). Tako so pretekli četrtek na skupščini delničarji NLB potrdili samo dan prej sprejeti odločitvi Velenjske in Dolenjske banke, ki sta potrdili podpis pogodbe za pripojitev. Podprli so tudi pripojitev Pomurske banke, kar je sicer absurdno glede na to, da so potrdili nekaj, kar je druga stran predhodno zavrnila. Sicer neodločno, a vendar.

Pomurci so že pred skupščino ugotovili, da menjalno razmerje zanje kot delničarje hčerinske banke NLB kot banke matere ni ravno ugodno. Poleg omenjenih treh bank so hčerinske banke Nove Ljubljanske banke tudi Koroška banka, Banka Domžale, Banka Zasavje in Banka Celje. Zna se namreč zgoditi, da bodo do naslednje skupščine tudi drugi delničarji Pomurske banke spoznali, da tej hčeri mama reže manjši kos pogače kot ostalim hčeram. Pogajanja pred drugo skupščino bodo tako za Ljubljančane še težja, tudi zaradi slabega vtisa, ki so ga pustili v bančnih krogih po tej skupščini v Murski Soboti.

Glavobol pa naši največji banki povzroča tudi dogajanje okrog Banke Koper. Serija bančnih skupščin se je nadaljevala s skupščino Banke Koper, kjer je predsednik uprave Vojko Čok napovedal, da bo banka San Paolo IMI iz Torina opravila due diligence ali t. i. skrben pregled koprske banke. Ta banka je poleg Antonveneta najresnejši kandidat Novi Ljubljanski banki pri nakupu koprske banke. Italijanski banki imata večje možnosti, saj imata tako znanje kot zadosten kapital za nakup. Interes Italijanov ni samo ekonomske, temveč tudi politične narave, saj bi z nakupom postali najmočnejši na Primorskem, kot na svojem interesnem področju. Zato je na izjavo predsednika uprave Marka Voljča za 24 ur, da bodo pač agresivneje nastopili na tem področju, če jim nakup ne bo uspel, treba gledati z rezervo. Poleg poročnih primerjav še ena vojna: to je nekaj podobnega, kot če bi denimo Albanci izjavili, da če bodo neuspešni na Kosovu, bodo pač agresivneje nastopili v Beogradu. Primorska bo za NLB ob morebitnem neuspehu pri nakupu za Ljubljančane izgubljena. Tudi stavek predsednika uprave NLB, da izguba koprske banke ne bo tragedija za NLB, diši po vnaprejšnjem metanju puške v koruzo ali pa se Voljč zaveda, da bi bilo bosti se z Italijani Sizifovo delo. Večji tržni delež se vse bolj oddaljuje.