Slovenska presaditev pljuč

Samo tisti s kroničnim pljučnim obolenjem, ki imajo tako okvaro, da se ne da izboljšati z zdravili in drugimi ukrepi. Od osnove bolezni je potem odvisno, kakšno vrsto presaditve bomo izbrali - presaditev enega pljučnega krila, obojestransko presaditev pljuč ali presaditev srca in pljuč hkrati. Najpreprostejša je enostranska presaditev, zato jo tudi najpogosteje uporabljamo. Ampak ne odločimo se za transplantacijo pri nobenem bolniku, če vemo oziroma predvidevamo, da bo živel več kot eno leto, skratka, kandidati za transplantacije so tisti, ki bi brez tega posega v tem času zagotovo umrli. Poleg tega mora pacient izpolnjevati celo vrsto drugih zahtev: ne sme biti prestar, imeti mora razmeroma dobro kondicijo, ne sme biti odvisen od steroidov, ne sme imeti karcinoma, biti mora psihično vodljiv, sodelovati mora v tem procesu in, jasno, ne sme biti kadilec.

Zakaj tako strog izbor?

Pri transplantaciji pljuč so dolgoročni rezultati dokaj slabi, prvič zaradi zavrnitvene reakcije in drugič, ker so pljuča organ, ki je odprt navzven, torej zelo izpostavljen okužbam ... Prva presaditev pljuč pri človeku je bila narejena leta 1963, bolnik pa je po operaciji preživel samo osemnajst dni. V dvajsetih letih po prvi presaditvi pljuč je bilo opravljenih približno štirideset transplantacij, vendar od teh bolnikov po operaciji ni niti eden zaživel normalnega življenja, večina je umrla dva tedna za tem. Zdaj so začetne težave v glavnem rešene in do danes je bilo, po poročilu Mednarodnega registra srčnih in pljučnih transplantacij, opravljenih več kot 2800 presaditev pljuč in srca ter nekaj več kot 9000 presaditev pljuč. Rezultat: več kot 60 odstotkov pacientov je preživelo oziroma preživi prva tri leta, potem krivulja pade, najdaljše preživetje do sedaj pa je bilo deset let.

Ali to povprečje velja tudi za naše paciente? Koliko našim državljanom je bila do sedaj sploh opravljena presaditev pljuč in kje?

Od leta 1997 slovenskim bolnikom pljuča presajajo v univerzitetni bolnišnici AKH na Dunaju. Tam so zdravili pet naših bolnikov, enega moškega in štiri ženske, stare od 24 do 58 let. Bolniki so na organ čakali od 19 do 180 dni. Ena izmed bolnic je umrla peti pooperativni dan zaradi edema v presajenih pljučih, pri drugi je bilo zaradi srčnega zastoja pred posegom potrebno oživljanje, katerega posledica je bila možganska okvara; umrla je 70 dni po posegu zaradi septičnega stanja ... Trije bolniki pa so doživeli odpust iz bolnišnice: prvi je živel še 14 mesecev po presaditvi, zadnja bolnica je umrla po petih mesecih, druga bolnica pa živi danes, 22 mesecev po presaditvi, zelo kvalitetno življenje. No, na čakalno listo na Dunaju bo v kratkem uvrščenih še tri do pet bolnikov.

Kje oziroma v kakšni fazi pa smo danes v Sloveniji s transplantacijami pljuč?

Na kliničnem oddelku za torakalno kirurgijo smo že leta 1993 ustanovili skupino za pljučne presaditve, v kateri sodelujejo pulmologi, ki iščejo te bolnike in jih pripravljajo na operacijo, potem smo tu kirurgi, specializirani za pljuča in srce, pa anesteziologi, ki bodo vodili bolnika med operacijo, potem specialisti intenzivne medicine, ki bodo tega bolnika vodili neposredno po operaciji, nato spet pulmologi, ki bodo spremljali in vodili tisto daljše pooperativno obdobje, zatem psiholog itn. Naš tim intenzivno dela, sestajamo se enkrat na teden, pregledujemo bolnike, ki so kandidati za te operacije, dejavno sodelujemo pri multiorganskih odvzemih. Vsi člani našega tima smo bili že na specializaciji v tujini, v Torontu, Münchnu, na Dunaju ... In zdaj smo strokovno in fizično pripravljeni na transplantacije.

Kakšna pa je zadeva glede dajalcev oziroma darovalcev pljuč za transplantacijo?

Povsod po svetu je glavna ovira, ki onemogoča pogostejšo izvedbo presaditve pljuč, pomanjkanje primernih dajalcev. Samo pet do deset odstotkov dajalcev, ki so izbrani za odvzem organov, ima pljuča, ki so ustrezna za presaditev. Za primerjavo, ledvice donorjev so primerne za presaditev v 97 odstotkih, jetra v 64 in srce v 60 odstotkih. To so tudi razlogi, da se nekdaj stroga merila za odvzem pljuč rahljajo, recimo starost dajalcev se viša, tudi do 65 let. In prav zaradi hudega pomanjkanja organov in števila dajalcev odvzem načrtujemo in naredimo - če je le mogoče - tako, da so organi enega dajalca namenjeni več prejemnikom. Enemu za presaditev srca in dvema za enostransko presaditev pljuč.

Prvo presaditev pljuč pri nas lahko pričakujemo ...

V jeseni.

Je vaš prvi pacient že izbran oziroma določen?

Še ne. Imamo tri potencialne kandidate, ki so "v fazi" priprav za transplantacijo.

Koliko presaditev pljuč načrtujete na leto?

Od tri do pet. Po predvidevanjih, glede na število prebivalcev in pogostost kroničnih pljučnih obolenj v Sloveniji, potrebujejo presaditev pljuč dva do trije bolniki na leto. To je po priporočilu Evropskega združenja torakalnih kirurgov sicer premalo za ustanovitev pljučnega transplantacijskega centra, saj je po njihovem za to potrebno najmanj deset presaditev na leto. Namen tega priporočila je v tem, da se delo osredotoči v manj centrih z veliko pljučnih presaditev, kar bi seveda pripomoglo k boljšim rezultatom zaradi večje izkušenosti timov.

Koliko pravzaprav sploh stane transplantacija pljuč?

Od sedemdeset do dvesto tisoč nemških mark, če v pooperativnem obdobju nastanejo večji zapleti, lahko še več.

Pravite, da v Sloveniji potrebujejo presaditev pljuč samo dva do trije bolniki na leto in da računate na dotok bolnikov iz nekdanje Jugoslavije. Ampak ali ni možnih kandidatov pri nas precej več? Denimo bolniki z azbestozo.

Azbestoza je velik problem. Ne samo tisti, ki so delali v cementarni v Anhovem, temveč tudi prebivalci daleč okoli tega območja so ravno tako močno okuženi z azbestom. Ljudje se pogosto niti ne zavedajo, da so bili na takšen ali drugačen način v stiku z azbestom. Ampak, ko to ugotovimo, je to resna stvar. Azbestoze spadajo v skupino pljučnih fibroz, ki postopoma napredujejo. Še posebej če bolnik, ki je bil izpostavljen azbestu, tudi kadi, takrat je možnost nastanka pljučnega karcinoma še toliko večja.

Mimogrede, večkrat ste že omenili kadilce in bolnike s pljučnim rakom. Zakaj bolniki iz teh dveh rizičnih skupin niso "primerni" za presaditev pljuč?

Nikjer po svetu bolnikov s pljučnim rakom ne transplantirajo. Presaditev je možna pri bivših kadilcih, če pa bolnik ne more nehati kaditi, ni primeren kandidat za presaditev zaradi pljučnih infektov.

Tudi če bi bilo na voljo dovolj donatorjev?

Ne. Zakaj? Rak je navadno lokaliziran na del pljuč, preostala pljuča so še razmeroma dobra, normalna. In ko se odstrani oboleli del, preostali del, navadno je to polovica pljučnega krila, zadostuje. Če pa je rak že tako razširjen, da sta zajeti obe pljučni krili, je navadno tudi že razširjen po bezgavkah in drugod po telesu. Na taki stopnji bolezni pa operacija spet ni smiselna.

Kakšna je zgornja starostna meja, pri kateri je transplantacija pljuč še smiselna?

Petdeset let, vendar se ta meja počasi pomika navzgor. Če je bolnik v dobri kondiciji in ima preostale organe zdrave, tudi petinšestdeset let.