Priče so, a jih policija ne želi najti

Komandir Policijske postaje Ljubljana Center Branko Japelj je bil na novinarski konferenci, ki jo je v torek, 10. julija, sklicala policijska uprava, neomajen: "Poudaril bi, da je bila intervencija na kraju dogodka hitra, odločna, zakonita in strokovna." Kljub temu policiji še vedno ni uspelo najti niti ene priče, ki bi opisala, kaj se je Inaciu Bintchendeju pred štirinajstimi dnevi zgodilo na Trubarjevi ulici v Ljubljani. "Policisti so z njimi poskušali opraviti razgovore oziroma so jih spraševali, ali je kdo izmed njih videl celotno dogajanje. Mimoidoči so v glavnem odgovarjali, da se v dogajanje niso vmešavali, prav tako pa nihče ni hotel biti imenovan kot priča v nadaljnjem postopku pri sodniku za prekrške. Policistom tako kljub vztrajnemu zbiranju obvestil ni uspelo pridobiti prič dogodka, ki niso bile vpletene v sam dogodek."

Ponovimo: v ponedeljek, 2. julija, je skupina obritoglavcev najprej z žaljivkami, kmalu nato pa tudi fizično napadla Inacia Bintchendeja, širši javnosti najbolj znanega po vlogi Janeza Beline v oddaji TV Poper. Bintchende se je ob 22. uri vračal proti domu mimo lokala Sodček, ki stoji v bližini njegovega stanovanja. Pred lokalom, ki je znan kot zbirališče ljubljanskih obritoglavcev, ga je skupina mladeničev sprva zmerjala, pred hišo, v kateri živi, pa se nanj spravila tudi s pestmi. Bintchende je po domofonu pozvonil prijateljema, pritekla sta ven in nastal je splošen pretep. Do prihoda policije.

Ljubljanska policijska uprava je novinarsko konferenco v zvezi z množično kršitvijo javnega reda in miru, kot so poimenovali incident, pripravila predvsem zato, so poudarili, "ker vsebina v teh medijih (elektronskih, op. p.) po našem mnenju ni bila vsebinsko v celoti in korektno predstavljena," in "smo slednje dolžni o postopku policistov ponovno obvestiti". V javnosti se je namreč pojavilo vprašanje, ali so možje postave storili vse, kar je bilo v njihovi moči, pa tudi, ali je bilo njihovo delo opravljeno korektno. Poglejmo torej, kaj so ugotovili policisti. Japelj je povedal, da so ob prihodu na kraj dogodka ločili obe skupini, ugotovili, da gre za tri tuje in štiri slovenske državljane, in se odločili, da sedmerico odpeljejo na policijsko postajo. Tam pa so od udeležencev pretepa o dogodku dobili dve različni in nasprotujoči si razlagi. Tako so policisti zoper vse "pretepače" podali predlog za ovadbo sodniku za prekrške. Pa vendar so se naslednji dan pred sodnikom znašli le trije tuji državljani, ne pa tudi štirje Slovenci. Po besedah načelnika urada uniformirane policije Danijela Žibreta naj bi bili s tem samo spoštovali zakon o prekrških in zakon o tujcih, ki predvideva zagotovitev prisotnosti tujca v postopku, zato so jim pridržali potne listine in jih k sodniku za prekrške naročili naslednji dan. Državljani Slovenije pa so bili obravnavani po rednem postopku. To pomeni, da bodo pozive k sodniku prejeli po pošti.

Čeprav bi lahko obstajal sum kaznivega dejanja po 300. členu kazenskega zakonika, da je v pretepu torej šlo za rasistični napad na temnopolto osebo, je bil Žibret v izjavah previdnejši: "Ne moremo domnevati, da je bil dogodek posledica rasizma, na podlagi tega, da so bili nekateri udeleženci pripadniki določene skupine, drugi pa temnopolti. To za nas ni zadostna podlaga." Pri iskanju prave podlage, ki bi jo očividci pretepa gotovo pojasnili, pa ima policija, kot že rečeno, velike težave. To je vsekakor nenavadno, saj je bilo na kraju dogodka ob prihodu policistov več ljudi. Konec koncev, eden izmed njih je na Trubarjevo tudi poklical policijo.

Ker se nam je zdelo skrajno neverjetno, da policija prič ne more najti, smo se odpravili na Trubarjevo. Ali lahko najdemo kakšno pričo? In glej ga zlomka, že prvi sogovornik nam je bil pripravljen povedati vse, kar je vedel o napadu na Bintchendeja. Zaradi strahu, da bi se tudi njemu pripetilo kaj podobnega, in zato, da bi zavaroval svoje otroke, je resda želel ostati neimenovan, pa vendarle: "Tako je bilo, kot je rekel Inacio. Dekle iz bližnjega lokala je poklicalo policijo. Mi smo sedeli zunaj in takoj, ko smo slišali kričanje, smo tekli pred Inacijevo hišo. Bil je na tleh. Potem je nekako poklical po domofonu prijatelja, ki sta bila pri njem. Otroci so kričali, moja žena je kričala. V pretep pa se nismo vmešali. Policija je na kraj dogodka prišla takoj. Mene ni nobeden izmed policistov nič spraševal. Pa bi jim povedal, kar vem, če bi me vprašali. Kaže, da se s primerom nihče noče ukvarjati."