17. 7. 2001 | Mladina 28 | Politika
Potica in tenis
Ko se ženske združujejo
Sedem predsednic društev kmečkih žena z območja Bele krajine
© Igor Škafar
Na slovenskih tleh je bilo ustanovljenih že veliko ženskih društev, a le malo jih je ostalo dejavnih. Tako je bila leta 1989 ustanovljena Mreža slovenskih policistk, katere naloga naj bi bila prizadevanje za enakopraven položaj žensk in moških v slovenski policiji. Kljub plemenitemu cilju, kot je recimo spodbujanje žensk, da prevzemajo vodilne položaje in pridobivajo nova strokovna znanja, je Mreža nehala delovati z upokojitvijo glavne organizatorke. Sledijo še Združenje univerzitetnih žensk Slovenije, politično angažirane ženske skupine, lezbična in feministična združenja. Od vseh teh se mi zdijo še najbolj dejavne predstavnice vse bolj polariziranega ženskega sveta v Društvu kmečkih žena in deklet (te so tudi članice Zveze kmetic Slovenije) in Društvu poslovnih žensk, na priporočilo katerega vsako leto izberejo "do žensk prijazno podjetje". Se je v zadnjih letih vseobsegajoče feminizacije razlika med temi in onimi ženskami dejansko povečala? Ali imajo stereotipne lastnosti, za katere predvidevamo, naj bi jih imeli poslovna in kmečka ženska?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 7. 2001 | Mladina 28 | Politika
Sedem predsednic društev kmečkih žena z območja Bele krajine
© Igor Škafar
Na slovenskih tleh je bilo ustanovljenih že veliko ženskih društev, a le malo jih je ostalo dejavnih. Tako je bila leta 1989 ustanovljena Mreža slovenskih policistk, katere naloga naj bi bila prizadevanje za enakopraven položaj žensk in moških v slovenski policiji. Kljub plemenitemu cilju, kot je recimo spodbujanje žensk, da prevzemajo vodilne položaje in pridobivajo nova strokovna znanja, je Mreža nehala delovati z upokojitvijo glavne organizatorke. Sledijo še Združenje univerzitetnih žensk Slovenije, politično angažirane ženske skupine, lezbična in feministična združenja. Od vseh teh se mi zdijo še najbolj dejavne predstavnice vse bolj polariziranega ženskega sveta v Društvu kmečkih žena in deklet (te so tudi članice Zveze kmetic Slovenije) in Društvu poslovnih žensk, na priporočilo katerega vsako leto izberejo "do žensk prijazno podjetje". Se je v zadnjih letih vseobsegajoče feminizacije razlika med temi in onimi ženskami dejansko povečala? Ali imajo stereotipne lastnosti, za katere predvidevamo, naj bi jih imeli poslovna in kmečka ženska?
Kulinarične dobrote
Društev kmečkih žena (DKŽ) je v Sloveniji nešteto. Vsako je samostojno, vendar je med njimi veliko sodelovanja in tekmovalnosti, recimo v peki krofov in piškotov. Sedem predsednic društev kmečkih žena z območja Bele krajine se je na srečanje z novinarko resno pripravilo. Potem ko so, sedeč za veliko mizo, vse po vrsti povedale vse, kar so vnaprej napisale na "plonkce", so premagale napetost in se začele pogovarjati manj uradno. Večina žensk, kot pravijo predsednice belokranjskih društev, v katere je skupaj včlanjenih okoli 700 kmečkih žena in deklet, je, poleg tega, da delajo na kmetiji, zaposlena. "No, jaz pa ne hodim v službo," je povedala zagorela Marija Škof, predsednica 25 let delujočega društva iz Metlike, ki šteje 180 članic in si letos prizadeva za zaščito belokranjske pogače. "Imam veliko kmetijo in ta me popolnoma zaposluje. Mož je umrl, ko sem imela že tri otroke. Pa kaj? Zgodilo se je, treba je bilo iti naprej. Pa ne mislite, da smo kmetje neizobraženi. V moji vasi je 17 hišnih številk. Imamo pa 14 otrok na različnih fakultetah." Po besedah predsednic so družine v zadnjih letih večje. Še pred nekaj leti je bilo povprečje dva otroka, zdaj je vse več družin, ki imajo po tri otroke: "Večja je družina, večje je sožitje in razumevanje," je bilo večkrat slišati za mizo. Ali so med njimi tudi problematični otroci, s katerimi kaka članica ne ve, kaj bi naredila? "Upam si trditi, da naše članice nimajo težav z otroki. Nobene droge in drugih bedarij. Ne da bi vedele. To so ženske, ki imajo urejene družine. Drugačni se ne včlanijo, ker se ne razumejo z domačimi," je odločno zatrdila Marija, preostalih sedem pa se je z njo strinjalo. Povedale so, da pokličejo, če je potrebna pomoč, otroke in može. Moški jim z veseljem pomagajo, še posebej, ko je potrebna fizična pomoč, a ko gredo članice na skupinski dopust, može pustijo doma. "To je vendarle drugače, ko gre ženska sama v toplice. To je prava fešta in o dogodku klepetamo še pol leta po njem. Bile pa so tudi ženske, ki prej niso nikoli šle s kmetije. Saj so bile rojene na kmetiji in bi vse življenje živele samo tam, če jih nekako ne bi prepričali, naj gredo z nami," je povedala ena od predsednic, druga pa je dodala, da pač na kmetiji tako in tako vse zamre, če gre ženska stran. "Preden sem šla na izlet, sem morala pripraviti hrane za dva dni vnaprej." Druga se je nasmehnila in rekla, da znajo njeni otroci sami poskrbeti zase: "Ko sem se vrnila, so mi celo rekli, da me je treba spraviti še na kak izlet. Drugače pa sem se tedaj, ko so me izbrali za predsednico, temu zelo upirala, ker ta funkcija poleg veselja prinaša tudi veliko skrbi. A so me domači podprli, češ če bo težko, mi bodo pomagali," je rekla Milka Vrščaj, predsednica črnomaljskega društva, ki ima 64 članic, starih od 30 do 40 let. "Meni pa je mama rekla, da bo to dobro za moje možgane. In res, veliko več je treba misliti. Včasih zaradi skrbi ne morem niti spati," je povedala najbolj vesela predsednica deset let starega DKŽ Dragatuš Mira Garantini. Izkazalo se je, da se je ena od predsednic zaradi organizacijskih skrbi ob tradicionalnem materinskem dnevu zredila za štiri kilograme. Druga predsednica pa je - ravno nasprotno - pred nastopom društva na sejmu Alpe Adria shujšala za nekaj kilogramov. "Ko vsak dan delaš, najprej v službi, potem pa še na kmetiji, niti nimaš časa za razmišljanje. V društvu pa si lahko oddahneš od vsakdanjosti," je dodala Biserka Plut, ena od dejavnih članic društva iz Semiča, ki je precej prispevalo k promociji novonastale občine Semič. Podpore občin je za delovanje društev premalo, zato si članice služijo denar s peko piškotov, prodajajo pa jih na različnih prireditvah. Najpogosteje se ženske zbirajo pozimi, takrat je na kmetiji manj dela. Poleti pa kak mesec mine tudi brez aktivnosti. Članice društev se v zimskih mesecih udeležujejo predavanj in tečajev, ki jih prireja kmetijska svetovalna služba. "Imeli smo kuharske tečaje, predavanja o ginekoloških boleznih in drugih ženskih zdravstvenih težavah, predavanje o zeliščih in o urejanju okolice - saj si želimo urejeno hišo in tudi okolje okrog nje. Celo z aerobiko smo poskusili, a ni šlo. Imam čisto vest, vsaj poskusila sem!" je povedala Milka Vrščaj, katere društvo ima dolgoletne izkušnje z organiziranjem spravljanja koruze, ki ima tako kot prikazovanje ročnega pranja perila, obdelovanja lana ali pletenja čebule v vence simboličen pomen. Te društvene prireditve, ki so podobne vnaprej pripravljenim igram, prikazujejo življenje v preteklosti in prispevajo k ohranjanju običajev. "Tudi v našem društvu smo poskusili z aerobiko. Najprej je bilo veliko zanimanja, nazadnje pa sem ostala sama. Žal, pa celo po meščansko smo se 'zrihtali'," se je nasmehnila Mira Garantini. Skratka, aerobika, pa tudi kakšen začetni tečaj kuhanja nista za podeželske žene. Saj imajo fizičnih naporov že doma preveč, o kuhi pa lahko same poučujejo: DKŽ Metlika je že izdalo štiri knjižice kuharskih receptov, ki so bili zapisani izključno po ustnem izročilu članic. "Na občinskih praznikih ali na sejmu čutimo zavist drugih zaradi naših dobrot. Kakšen moški s prezirom pove, da zna njegova žena bolje kuhati - pa naj se potem včlani v društvo in tekmuje!" pove ena od članic, ki v društvo prihaja predvsem zaradi družabnosti. Vsa društva so povezana v Zvezo kmetic Slovenije in sodelujejo v akciji Zveze, ki omogoča počitnice otrokom iz manj premožnih družin. Vsaka članica prispeva po sto tolarjev, nazadnje pa se zbere okrog tristo tisočakov in tako gre lahko vsako leto na počitnice po en otrok. Tovrstna pomoč ni edina v društvih; ko članica rodi, ji obvezno kaj podarijo, ko je bolna in potrebuje pomoč, jo tudi dobi.
Posel je na prvem mestu
"Mi nismo ženski krožek, mi vzdržujemo raven poslovnosti," je na začetku najinega pogovora definirala društvo poslovnih žensk sekretarka - menedžerka in hkrati ustanoviteljica društva Silvia Lippai. Kot piše v kodeksu društva, ki deluje od leta 1995, je to združba izbrane elite. "Združenje zaprtega tipa najbolj priznanih in prodornih žensk v gospodarstvu, politiki, družbenih dejavnostih in svobodnih poklicih." Takih je v društvu 117 in še tri častne članice: Štefka Kučan, Vika Potočnik in prof. dr. Helena Meden - Vrtovec. Kot je povedala v internem glasilu društva njegova predsednica Tatjana Kolenc (drugače direktorica Krekove banke v Ljubljani, njena namestnica v društvu pa je generalna sekretarka in namestnica predsednika uprave BTC, d. d., Helena Petrin): "Eden od osnovnih namenov tega društva je skupno spoznavanje novosti, reševanje težav in iskanje možnosti za nadaljnji razvoj na poslovnem področju." Po njenih besedah je med članicami vse več poslovnih vezi in na to vezanih poslovnih priložnosti, torej društvo upravičuje svoj obstoj. In kako ženske vzpostavljajo poslovne vezi? Društvo skrbi predvsem za dve vrsti dejavnosti, za izobraževanje in sproščanje. Obe v skladu z željami članic, ki vsako leto plačujejo 50 tisoč tolarjev članarine. V izobraževalni program spadajo predavanja, kot so lobiranje v menedžmentu, učna ura o dohodnini, predavanje o spremembah zakona o gospodarskih družbah itd. Kmalu pa bo prva dama nacionalnega radia Ajda Kalan posebej za članice predavala o kulturi govora. Poleg tega je društvo že pripravilo predavanje o osteoporozi, obdobju menopavze in zdravljenju nohtov. Torej o piškotih niti sledu ... K sproščanju pa naj bi poleg izletov prispevali igranje golfa v Arboretumu, rafting, ure tenisa in tečaj jahanja. Za Silvio je društvo kot otrok: "Z društvom sem veliko prestala, to lahko doživiš le pri otroku. Morebiti je to, ker nimam otrok, zame še pomembneje." Kot pravi Silvia, je vsaka od članic uspešna na svojem področju: "Tiste, ki so včasih neodločne, se učijo od močnejših. To je smisel druženja, da članica v društvu osebno raste."
Ljuba Eržen, lastnica in direktorica ECOTA, ki se ukvarja z izdelavo in promocijo avtokozmetike, se je v društvo včlanila pred tremi leti z namenom združevanja prijetnega s koristnim: "Danes najlaže pridete do poslovnih poznanstev ravno na takih neformalnih srečanjih. Čeprav sama pri društvenih dejavnostih dajem prednost izobraževanju in ne zabavi." Ljuba ima dva odrasla otroka, zato je sedaj manj skrbi. V preteklosti pa je bilo veliko huje, še posebej, ker je prekmalu izgubila moža: "Ne zavidam družinam, ki imajo poslovno žensko. Moji otroci od mene niso imeli nič. Zelo mi je žal. Vendar sem vesela, ker sem uspela." Za lastnico družinskega podjetja s 30- letno tradicijo je kuhanje le nedeljski užitek: "Čeprav imam kuhanje zelo rada, je zanj premalo časa." Tudi Jana Tolja, direktorica kulturno-kongresnega promocijskega centra v Portorožu, se je včlanila v društvo z namenom navezati poslovne stike. "Nekako laže poslovno shajam z ženskami kakor z moškimi," je rekla Jana, ki meni, da bi se morale ženske bolj zanimati za članstvo v društvu, saj združenje veliko prispeva k uveljavljanju žensk v tipično moškem poslovnem okolju. Jana na začetku kariere ni imela velike podpore v družini, vendar so kasneje le našli kompromis. Ima enega otroka in meni, da večja družina in kariera tako ali tako nista združljivi. Čeprav se v društvu zelo malo govori o zasebnosti in so članice bolj poslovne partnerke kot prijateljice, je Jana opazila, da imajo tudi druge ženske v povprečju enega ali dva otroka, večje družine so bolj izjema kot pravilo. Silvia Lippai pa pravi, da večina članic dobro usklajuje poslovno in družinsko funkcijo: "Menim, da so ženske dobre voditeljice, ker so običajno pridne in imajo več intuicije, tega, kar moškim v poslu manjka. Je pa res, da so moški po drugi strani drznejši, tega pa primanjkuje ženskam, ker so pogosto preveč realne." So tudi zelo urejene: "To, da so sposobne voditeljice in imajo pametne glave, jim ne dovoljuje na njej nositi mastnih las. Prav zato prirejamo modne revije, sodelujemo s stilisti in se seznanjamo z novostmi, saj same pogosto nimamo časa slediti modnim muham." Ženska solidarnost se kaže s popusti, ki jih daje članica članici pri izdelkih ali storitvah svojega podjetja.
Torej gre za pridobivanje znanj za večjo uspešnost v službi, tudi na izletu, med igranjem golfa in na skupščini. Medtem ko si kmečke ženske pridobivajo znanje, da bi se izkazale doma, kjer je tudi njihova služba.