Podcenjene nepremičnine

Sedanji šef policistov Marko Pogorevc je na ta položaj prišel ob lanski menjavi vlade. Pod njegovim vodstvom so se kar vrstili uspehi, za katere naj bi bil najzaslužnejši prav on. Na žalost se je kmalu izkazalo, da bombastična odkritja večinoma še niso pomenila tudi velikih uspehov. Kar zadeva Borisa Šuštarja, naj bi bili policijo, kot se je kasneje izkazalo, na pravo sled pripeljali zasebni detektivi. Koprskega podžupana Branka Kodriča pa so morali kljub velikemu pompu izpustiti iz preiskovalnega zapora. Primer se je potem ustavil in nič ne kaže, da bo hitro rešen. Kasneje sta prišla primera Mira Petka in Ladislava Trohe, pri katerih se je izkazalo, da policija še zdaleč ni tako uspešna, kot je trdil Pogorevc.

Ob velikem hrupu zaradi aretacije Kodriča in Šuštarja in obljubah, da bo takih aretacij še več (Pogorevc naj bi končno naredil red), se je šefu policije uspelo obdržati na položaju, čeprav naj bi bila levosredinska vlada vse Bajukove kadre gladko zamenjala.

Potem je bila 9. januarja letos sklenjena pogodba med ministrom za notranje zadeve Radom Bohincem in generalnim direktorjem policije Markom Pogorevcem. Predmet te pogodbe je bilo 85,65 kvadratnega metra veliko stanovanje v novejših blokih na Kotnikovi ulici v središču Ljubljane.

Odkup na Kotnikovi

To službeno stanovanje je Pogorevc dobil v najem že leta 1994. Sredi avgusta 1999, ko je bil še direktor policijske akademije, je prvič zaprosil za odkup. Tedanji policijski minister Borut Šuklje naj bi bil s poslom soglašal. Ustavilo se je pri potrebnem soglasju takratnega generalnega direktorja policije Andreja Podvršiča, saj se ta s prodajo ni strinjal: "Takrat smo ustavili prodajo, ker smo hoteli preveriti, ali obstaja ekonomski interes. Prodaja se nam v tistem trenutku ni zdela najbolj pametna, zato smo jo ustavili."Podvršič o podrobnostih ne želi govoriti, saj se cene menda ne spominja. Že samo to, da ni hotel podpisati pogodbe o prodaji državnega stanovanja takratnemu ravnatelju policijske šole v Tacnu, pa govori, da posli niso bili povsem čisti. Morda je dokaz za takšno trditev to, da Pogorevcu o primernosti spornega nakupa stanovanja ni uspelo prepričati ministra v Bajukovi vladi dr. Petra Jambreka, človeka, ki ga je tako rekoč pripeljal na ministrstvo. Po odhodu Bajukove vlade je postal minister za notranje zadeve član Združene liste Rado Bohinc, temu pa se nakup ni zdel sporen: "Nakup je bil opravljen, kot je to običajno. Za nakup so dale soglasje štiri pravne službe ministrstva, na tak način je bilo na ministrstvu odkupljenih še osem stanovanj," je povedal notranji minister.

Generalni direktor slovenske policije je tako dobil v last nepremičnino, veliko 86 kvadratnih metrov, za 19,25 milijona tolarjev. To pomeni, da je za kvadratni meter luksuznega stanovanja v središču Ljubljane odštel nerazumljivih 1900 nemških mark. Smešno nizka cena, če vemo, da nepremičninske agencije takšna stanovanja prodajajo po 3200 do 3600 nemških mark za kvadratni meter. In če vemo, da naj bi nova (še ne zgrajena) stanovanja v središču Ljubljane prodajali celo po 7000 nemških mark za kvadratni meter. Seštevek pokaže, da je s tem nakupom šef policije privarčeval več kot 100.000 nemških mark, to pa je nekaj več, kot si je poskusil prilastiti Boris Šuštar, ki sedaj v zaporu že plačuje za svoje grehe. Srečni lastnik Marko Pogorevc pravi, da pri vsej zgodbi ne vidi svoje vloge, saj je zgolj sprejel predlagano ceno. Pravzaprav so mu stanovanje vsilili.

Vseeno je zanimivo, kako je bila ta cena sploh določena. Cenitev je opravil zapriseženi sodni cenilec Vladimir Rostohar, ki je bil izbran na javnem razpisu. Pri cenitvi je moral kar dvakrat spreminjati odločitev. Najprej je ocenil, da bi moral Pogorevc za kvadratni meter odšteti le dobrih 1000 nemških mark. Ta cena je bila celo za ministrstvo za notranje zadeve smešna, zato so Rostoharja prosili, naj se potrudi in se še enkrat zavihti na delo. Rostohar kot kaže ni nezmotljiv in ponovno ocenjevanje je odkrilo neke do takrat skrite vrednosti elitnega stanovanja, zato mu je prisodil novo ceno, in sicer precej višjih 1600 nemških mark za kvadratni meter. Vendar je bila tudi ta cena za prodajalca prenizka, hkrati pa so cenilca seznanili s cenitvijo podobnega stanovanja. Po tem posredovanju se je cena vzdignila na sedanjih 1900 nemških mark za kvadratni meter. Rostohar na vprašanja novinarjev ne odgovarja, zato ne vemo, kaj se je v njegovi glavi dogajalo ob tako občutnih spremembah cene istega stanovanja. Kljub temu se nobeden od odgovornih ni vprašal, zakaj je cenilec dvakrat popravljal cenitev. Nobeden od odgovornih ni niti pomislil, da bi povprašali za mnenje drugega cenilca. Zadeva je ušla v javnost in služba za nadzor proračuna je opravila inšpekcijski pregled prodaje državnega premoženja na ministrstvu za notranje zadeve. Ugotovili so, da je bilo pri cenitvi stanovanja Marka Pogorevca storjenih nekaj napak, zaradi teh pa je postala korektnost cenitve vprašljiva. Inšpektor je ugotovil, da je cenilec navedel odbitni odstotek za dotrajane elemente devet let stare zgradbe, konkretno za tesarska dela pri strešni konstrukciji. Vendar, ugotavlja inšpektor, je strešna konstrukcija omenjene zgradbe ravna in kovinska, zato po inšpektorjevem mnenju brez tesarskih elementov. Cenilec se je po inšpektorjevem mnenju "zmotil" tudi, ko je upošteval faktor podražitve le za eno leto in ne za dve leti, kot bi moralo biti. Zato je inšpektor predlagal izvedbo ponovne cenitve in sklenitev aneksa h kupoprodajni pogodbi za zelo verjetno razliko v ceni. Generalni direktor policije pa je namesto tega za reševanje očitno spornih vprašanj pooblastil ljubljansko odvetniško pisarno. Na inšpekcijski zapisnik sta se (zanimivo) pritožila servis skupnih služb policije in finančna služba ministrstva. Vendar je minister Bohinc (tokrat že ne več povsem prepričan o korektnosti odkupa) naročil službi notranje kontrole, naj preveri pravilnost ravnanja posameznikov, ki so pripravljali pogodbo. V to skupino naj bi bili sodili: predlagatelj pogodbe, vodja skupnih služb policije Stanislav Ficko, ki naj bi bil po besedah insiderjev tesen Pogorevčev sodelavec, sodelovali pa so še vodja pravne službe policije Breda Iskra, vodja računovodstva Vojka Loparnik in generalna sekretarka MNZ Štefka Korade Purg.

Medtem se je že začel predkazenski postopek, ki ga vodi okrožni državni tožilec Miran Železnik, vendar nam zaradi tajnosti postopka ni mogel zaupati nobene konkretnejše informacije. Neuradno smo izvedeli, da tožilci niso najbolj zadovoljni z delom policistov. Očitno ni lahko odkrivati umazanega perila svojega direktorja. In ker Pogorevc pravi, da sam s cenitvijo ni imel nič in da cene ni določal sam, bo vsa krivda padla na pleča ubogega cenilca Vladimirja Rostoharja, ki so ga že umaknili s seznama cenilcev za ocenjevanje vladnih nepremičnin za prihodnja tri leta.

Odkup v Dravogradu

Marko Pogorevc trdi, da zapriseženega cenilca Rostoharja niti ne pozna, morda pa bi ga spomnili, da je kontroverzni ocenjevalec državne lastnine igral glavno vlogo v še eni obskurni policijski nadaljevanki. V zgodbi iz Koroške, iste Koroške, za katero se je Marko Pogorevc med vojno boril in ki ga je po vojni katapultirala v prestolnico.

Občina Dravograd prodaja prostore, v katerih je zdaj Policijska postaja Dravograd. Pogajanja o odkupu so se začela že daljnega leta 1996. Leto kasneje je cenilec, ki so ga predlagali občinski pogajalci, ocenil, da so občinski prostori vredni 64 milijonov tolarjev. Zaradi težavnosti pogajanj se nekaj let ni zgodilo nič pretresljivega. Leta 2000 pa je v vlogi ocenjevalca nastopil ravno sodno zapriseženi cenilec Vladimir Rostohar. Kot kaže, je zadovoljil pri cenitvi Pogorevčevega stanovanja, tudi tokrat pa je uporabil vse svoje znanje in ocenil, da so prostori, ki jih je občina prodajala policiji, vredni le 48 milijonov tolarjev. Morda je želel nadomestiti izgubljene milijone pri prodaji stanovanja v Ljubljani. Seveda se s tako cenitvijo občinski pogajalci niso strinjali, saj bi po njihovem mnenju revalorizirana vrednost leta 2000 morala znašati kar 31,5 milijona tolarjev več, torej 75,5 milijona tolarjev. Zato sta oba cenilca s skupnimi močmi pregledala vse postavke cenitve in upoštevala vsa pravila ter prišla do skupne ugotovitve, da je objekt vreden 75 milijonov tolarjev. Rostohar se je spet pokazal kot človek, ki zna spustiti ceno. Župan Dravograda, ki prodaja omenjeno stavbo, Rado Krpač, je zgodbo potrdil, čeprav se zdaj boji, da bodo imeli na občini težave s podpisom pogodbe s policijsko postajo. Cenilec Rostohar, ki je nastopal v obeh spornih cenitvah, pa kljub zaprisegi, ki naj bi potrjevala kompetentnost, ni želel komentirati dogodkov. "Novinarji ste o vsem pisali po svoje in zato ne dajem nobenih izjav!" je izdavil, čeprav bi lahko zgodbi mirno pojasnil. Prepričevanje, da smo mu telefonirali ravno zato, ni pomagalo. Odslovil nas je z besedami: "Ne dajem nobenih izjav in prosim, da me ne dražite, pa brez zamere." Zamerili nismo, razumemo pa, da je take cenitve težko razložiti.

Združenje sodnih cenilcev in izvedencev Slovenije za gradbeno stroko ima kodeks, v katerem je med drugim določilo o etiki cenilcev. Po tem kodeksu bi moral cenilec, ki zaradi nesposobnosti ali strokovne napake napačno ocenil nepremičnino, opustiti sodelovanje pri projektu. Torej nikakor ne bi smel popravljati prvotne cenitve. Rostohar je v obeh primerih napačno ocenil, vendar obakrat ni upošteval kodeksa.

Ob koncu redakcije pa smo dobili še en odgovor z ministrstva za notranje zadeve. V njem pojasnjujejo, da državno pravobranilstvo še ne more ukrepati, ker zapisnik o inšpekcijskem nadzoru ne more biti podlaga za kakršnokoli ukrepanje. Na podlagi tega je generalni direktor poslal ministrstvu dopis, v katerem je prek odvetnice zahteval vročitev pogodb in, če se to ne bi zgodilo, napovedal tožbo. Ker ni bilo formalnih razlogov za zadrževanje pogodbe, je skupna služba policije pogodbo vročila kupcu. Ministrstvo pa je 15. junija zaprosilo Združenje cenilcev in izvedencev, da oceni ustreznost cenitve in pripravi mnenje o vrednosti stanovanja. To je predlagalo tudi državno pravobranilstvo. Združenje naj bi postopek že začelo, vendar ni mogoče napovedati, kdaj bo končan, ker je generalni direktor policije Marko Pogorevc na rednem dopustu in zato ni mogoče opraviti ogleda stanovanja. n