30. 7. 2001 | Mladina 30 | Politika
Skrb zbujajoča arbitrarnost
Ko je notranje ministrstvo k sodelovanju pri debati o noveli zakona o azilu prijazno povabilo predstavnike nevladnih organizacij, mu je šlo očitno zgolj za kozmetiko
Azilantski jedilnik v Ljubljani: golaž in banane
© Denis Sarkić
Stari zakon o azilu pravzaprav sploh ni tako zelo star, saj je bil sprejet poleti 1999. Predstavniki civilnodružbenih organizacij mu sicer priznavajo, da je bil sprejet po ustreznih postopkih in da pomeni v primerjavi s prejšnjo ureditvijo precejšnje izboljšanje, vendar zanj kljub temu trdijo, da je slab, celo grozen. Očitajo mu vrsto skrb zbujajočih vrzeli in napačnih ureditev, med vsemi pa najbolj poudarjajo tri. Največ skrbi zbuja določba, ki govori o tem, da je lahko zavajanje ali zloraba v okviru postopka za pridobivanje azila dovoljšen razlog za takojšnjo zavrnitev azila. "Tvorci zakona pri tem niso upoštevali specifične situacije, v kakršni so begunci, torej ko je ravnanje, ki bi ga lahko uradni organi označili za zlorabo, nujen del njihovega vsakdanjika," pravi Anita Longo, pravnica Amnesty International. "Ponarejeni dokumenti, uničeni dokumenti in prikrivanje identitete so seveda tipične metode, ki jih je begunec na svoji poti v boljši svet preprosto prisiljen uporabljati, poleg tega si ni težko predstavljati, da po prvih nekaj dneh grozljive dezinfekcije in podobnih procedur številni med njimi le s težavo zberejo vsaj minimalno zaupanje v prav te uradne organe."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
