Puzzle po slovensko

"Nekateri sicer zelo mahajo s tem poročilom, a če bi ga izdelal Francoz, ki prihaja iz države s 37.000 občinami, kar je polovica vseh občin v Evropski uniji, bi pisal drugače kot Nemec." Tako o poročilu Sveta Evrope, ki Sloveniji odsvetuje nadaljnjo drobitev na majhne občine, razmišlja Andrej Čokert iz Službe Vlade RS za lokalno samoupravo. S tem upravičuje vnovično seciranje, ki se nam leta 2002 obeta v lokalni samoupravi. Omenjeno poročilo, ki sta ga pripravila Nemec Gerhard Engel in Britanec Owen Masters, sprejeli pa so ga na nedavnem kongresu evropskih lokalnih in regionalnih oblasti v Strasbourgu, poudarja še, naj raje ustanavljamo občine, ki bi bile čim bolj neodvisne od državnega proračuna. Kljub evropskim nasvetom nam bo prihodnje leto prineslo ravno nasprotno; ustanovili bomo množico majhnih občin, ki bodo po izkušnjah sodeč večinoma nesposobne preživeti brez državne pomoči.

Danes imamo Slovenci 192 občin, leta 2002 jih bomo imeli več kot 200. Po neuradnih podatkih naj bi parlamentarni odbor za notranjo politiko do 30. junija, predzadnjega dne razpisnega roka za vložitev pobud za ustanovitev novih občin, prejel 35 predlogov za ustanovitev novih občin, 12 za spremembe območij občin, tri za spremembe imen občin in štiri za spremembe statusa iz "navadne" občine v mestno. Vseh pobud in predlogov naj bi bilo okoli 80. Kot pravi podsekretarka državnega zbora Branka Preželj, pa v tem trenutku "s strokovnega vidika ni mogoče predvideti, katere oziroma koliko novih občin bomo dobili", ker bo o tem, ko bodo že znani mnenji vlade in državnega zbora ter izidi referendumov, odločal državni zbor predvidoma marca ali aprila 2002.

Če bodo upoštevani zakoni, vse pobude seveda ne bodo uslišane. A pravila so očitno za to, da se kršijo. Nekdanji minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer prav tu vidi, "kako se pravo različno interpretira, odvisno od političnega interesa". In navaja primer: leta 1998 je vlada dala predlog za razpis 20 referendumov za nove občine, državni zbor jih je razpisal 37. Ustavno sodišče je kasneje ugotovilo, da so pri predhodni proceduri neupravičeno pristrigli peruti še 18 prosilcem. Nazadnje smo ustanovili 45 občin. "Če je za vlado in parlament, pogojno rečeno, mogoče "razumeti", da kot "politična organa" odločata v posameznih primerih brez upoštevanja ali celo mimo veljavnih pravnih norm..., pa kaj takega za ustavno sodišče ni sprejemljivo ... Zanimivo je, da niti enkrat ni bila razpisana javna obravnava..., na kateri bi se ustavno sodišče lahko seznanilo z vsemi argumenti za takšno ali drugačno odločitev...," je Grafenauer med drugim zapisal v knjigi Lokalna samouprava na Slovenskem. Pomenljiv je tudi podatek, da kar 95 sedanjih občin ne izpolnjuje pogoja, da mora občina imeti najmanj 5000 prebivalcev. Ohlapna zakonska določila sicer dopuščajo izognitev temu pogoju, če so za to utemeljeni razlogi - zemljepisni, obmejni, narodnostni, zgodovinski ali gospodarski, in ravno ti so podlaga za večino pobudnikov. Le kako bi drugače nastali recimo občini Osilnica in Hodoš z manj kot 500 prebivalci? Težave nastajajo tudi pri upoštevanju drugih določil, saj v zakonu ni natančno zapisano, da mora občina pogoje izpolnjevati na svojem ozemlju. Marsikatera nova občina si zato knjižnico ali zdravstveni dom deli kar z matično občino. Nekatere izmed teh pa tarnajo, da za vzdrževanje skupnih ustanov od majhnih občin ne dobijo veliko.

Pa vendar, večina pobudnikov v ustanavljanju malih občin vidi edino rešitev - če bi bili samostojna enota, bi od države dobili več denarja, to pa bi pripomoglo k razvoju območja. In prav imajo. "V občini Ravne na Koroškem so denimo zgradili zdravstveno postajo, saj so imeli do zdravnika v Črni 20 kilometrov. Če se občina razcepi, znaša skupna vsota proračunov novonastalih občin več kot nekdanjih sto odstotkov," odločitve utemeljuje Čokert, "hkrati pa je takšno gledanje lahko kratkoročno." Težava je že pomanjkanje občinskih kadrov, še večji zalogaj so stroški občinske uprave. Grafenauer vidi zgodbo tako: predlagatelji si želijo imeti v bližini in stalno na razpolago vse potrebne institucije, seveda z zagotovilom, da bo stroške plačal kdo drug. Recimo država. In ta to tudi počne. Le 27 občin je sposobnih preživeti brez pomoči države. Zato se splača postati mala občina, pa čeprav to pomeni vse večjo centralizacijo.

Če pogledamo sedanjo občinsko delitev, je največjo razdrobljenost opaziti v Prekmurju. "Na to je vplivala mentaliteta ljudi, pa tudi poslanci s tega območja so glasovali po lokalni in ne po politični pripadnosti," pojasnjuje Čokert. Nekoliko večje so (za zdaj) enote na ozemlju nekdanje dežele Štajerske, največje pa na območju Ilirskih provinc. Po številu občin se počasi vračamo desetletja nazaj. Leta 1939 so bile na Slovenskem 403 občine. V petdesetih letih je sledilo združevanje, leta 1967 jih je bilo le še 60. "Šlo je za združevanje na silo. Tudi v nemških in skandinavskih deželah so takrat združevali občine, vendar je to potekalo postopno." Zakonske pristojnosti in ozemlje občin so se večali, krepila pa se je tudi njihova finančna samostojnost. Število se potem ni spreminjalo do leta 1995, ko smo na podlagi nove ustave seznam podaljšali na 147 občin, in leta 1998, ko je bilo občin že 192.

Glede na to, da smo pred novim drobljenjem občin, vladna služba za lokalno samoupravo predlaga dve rešitvi. Prva je, da vsem občinam ne bi podelili enakih pristojnosti, druga pa, da občine del obveznosti prenesejo na pokrajine. Teh naj bi bilo okoli deset, bile bi (finančno) samostojne upravne skupnosti z lastnimi pristojnostmi, poleg občinskih obveznosti pa bi imele tudi tiste, ki bi jih nanje prenesla država. Se pravi, še več birokratov. Čeprav vladna služba meni, da pokrajine niso edini način decentralizacije državne uprave, pa so te že zamišljene kot druga raven slovenske lokalne samouprave, ki naj bi torej povezala razdrobljene občine. Te seveda sodelujejo že zdaj, recimo v sklopu agencij za regionalni razvoj. Je zato ustanovitev pokrajin nujna? Bojana Omerzel z Agencije RS za regionalni razvoj odgovarja: "Seveda. V tujini so pokrajine vez med centralno vlado in širšimi območji, ki povezujejo več občin. Te so majhne. Mi smo občine razdrobili, oblikovanje pokrajin pa še ni izpeljano." Na zakon o pokrajinah še čakamo. Pokrajine sicer niso zamišljene kot predhodna stopnja ponovnega združevanja občin. Kljub vsemu pa se zdi, da Slovenijo razstavljamo zato, da jo bomo potem lahko spet sestavili nazaj.