Anton Hrvatin

 |  Mladina 30  |  Politika

Sporazumljeni ribiči

Sporazum o maloobmejnem prometu je ratificiran, sledi uveljavljanje njegovih načel

Ribolov na hrvaškem morju

Ribolov na hrvaškem morju
© Andrej Medica

V združenju poklicnih morskih ribičev Slovenske Istre so ratifikacijo sporazuma ves čas podpirali, saj jim, kot pravijo, sporazum prinaša nove možnosti in rešitev nekaterih težav, na katere opozarjajo že leta. Sporazum ribičem omogoča, da bodo brez zapletenejših administrativnih postopkov ribarili tja do Novigrada. Za ribolov v skupnem akvatoriju bodo potrebne dovolilnice in dogovor o tem, kdo jih lahko dobi. A kaj, ko danes, pa čeprav na težavo ribiči opozarjajo že od leta 1997, še nihče ne ve, kdo bo dovolilnice izdajal. Predsednik združenja Zdravko Novogradec pravi: "V združenju menimo, da bi upravičence do prepustnic določili ribiči sami, ne pa ministrstvo za kmetijstvo. Dovolilnice ne bi smele biti stalne, ampak prenosne, saj če imetnik prepustnice ne gre na morje, gre namesto njega kdo drug. Morje ni tovarna in riba ne čaka, v Ljubljani pa tega ne vedo."

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Anton Hrvatin

 |  Mladina 30  |  Politika

Ribolov na hrvaškem morju

Ribolov na hrvaškem morju
© Andrej Medica

V združenju poklicnih morskih ribičev Slovenske Istre so ratifikacijo sporazuma ves čas podpirali, saj jim, kot pravijo, sporazum prinaša nove možnosti in rešitev nekaterih težav, na katere opozarjajo že leta. Sporazum ribičem omogoča, da bodo brez zapletenejših administrativnih postopkov ribarili tja do Novigrada. Za ribolov v skupnem akvatoriju bodo potrebne dovolilnice in dogovor o tem, kdo jih lahko dobi. A kaj, ko danes, pa čeprav na težavo ribiči opozarjajo že od leta 1997, še nihče ne ve, kdo bo dovolilnice izdajal. Predsednik združenja Zdravko Novogradec pravi: "V združenju menimo, da bi upravičence do prepustnic določili ribiči sami, ne pa ministrstvo za kmetijstvo. Dovolilnice ne bi smele biti stalne, ampak prenosne, saj če imetnik prepustnice ne gre na morje, gre namesto njega kdo drug. Morje ni tovarna in riba ne čaka, v Ljubljani pa tega ne vedo."

Težava je v tem, da je na Obali registriranih več kot sto poklicnih ribičev, dejansko pa se jih z ribolovom ne ukvarja niti dvajset. Prepustnice so zanimive samo za piranske ribiče, saj izolski in koprski, tako vsaj trdi Novogradec, ne zahajajo na to stran. "V Piranu imamo kar nekaj ribičev, ki že nekaj let nimajo niti barke niti mrež, so pa, ko nam država nameni kakšne subvencije, najglasnejši." pravi Novogradec.

Kdo bo izdajal ribolovna dovoljenja, bo določila posebna strokovna komisija, ki naj bi nadaljevala delo stalne mešane komisije. Sicer pa se slovenski ribiči ne bojijo, da bi hrvaški pretirano zahajali v naša lovišča, saj imajo sami dovolj rib, v našem morju pa so tako ali tako le prehodne ribe. Jasno je tudi, da sporazum hrvaškim ribičem ne daje možnosti izlova cipljev, saj koncesija za izlov rib v piranskem rezervatu ostaja stvar slovenske države oziroma piranske upravne enote. Nekaj nejevolje je med ribiči povzročil člen, ki govori, da bosta državi sodelovali pri širjenju in razvoju marikulture. Pa ne zato, ker naj bi s tem tudi hrvaški školjkarji in ribogojci morda dobili pravico gojiti morske organizme v Piranskem zalivu, saj imajo po njihovem prebivalci obeh strani zaliva enake pravice.

In kaj si hrvaški ribiči mislijo o tem, da bodo v kratkem pred njihovo obalo mrežarili in kočarili slovenski ribiči. Tonino iz Savudrije si zaradi tega ne beli glave. "Pa kaj bi vi hoteli, da se streljamo?" me je dokaj resno vprašal. Nato pa brez dlake na jeziku povedal, da si to morda želijo politiki. "Ko je riba tu, lovimo tukaj, ko je tam, lovimo tam," pravi Tonino. S tem je hotel povedati, da je v trikotniku od piranske Punte do nekaj milj od Savudrije navzdol in vse tja do italijanske meje skupen akvatorij, v katerem lovijo, odkar pomnijo, eni in drugi, in da v bistvu sporazum ne prinaša nič novega. Povsem drugače so bili razpoloženi ribiči v Novigradu. Ko so zaslišali stavek "slovenski ribič v hrvaškem morju", se je usulo: "Naj, naj, samo da jih vidim, tam imam puško," je nekdo komentiral sporazum. Drugi pa je dodal: "Samo naj pridejo, pa bom s svojo kočo preoral tista dva metra morja, ki sta vam še ostala."

Zdravko Novogradec se groženj hrvaških ribičev ne boji. "Med nami in hrvaškimi ribiči ni nobenega spora. Tudi po osamosvojitvi se naš teritorij v bistvu ni zmanjšal," zatrjuje. V tem času piranski ribiči, tudi če bi upoštevali najugodnejšo mejno črto na morju, lovijo v hrvaških ozemeljskih vodah, saj v tem letnem času v našem morju ni rib. O tem smo se prepričali sami. Iz piranskega Mandrača smo odpluli že ob štirih zjutraj. Po približno 40 minutah vožnje, ko smo bili že globoko v hrvaških vodah, savudrijski svetilnik je bil že krepko za nami, smo le pripluli do postavljenih mrež. "To je normalno v tem času. Odkar sem ribič, lovimo v tem trikotniku," pravi Novogradec. Kaj pa hrvaška policija? "Eh, njihova policija teži obojim, nam in njim. V bistvu so bili incidenti redki in še to samo takrat, ko jih je kdo izzval. Ali kakšen naš kočar ali politik. Seveda tudi naša policija nagaja hrvaškim ribičem, ki se na jesen približajo naši obali. Prepustnice potrebujemo pravzaprav zato, da bomo v našem akvatoriju po desetih letih ponovno ribarili legalno".