Kateri jezik bodo govorili v NKBM?

Očitno gre za leto privatizacij in združevanj v bančnem sektorju. Po spomladanski prodaji SKB banke, tretje največje banke v Sloveniji, francoskemu bančnemu velikanu Societe Generale in po priključitvi hčerinskih bank Velenjske, Dolenjske in (verjetno v kratkem še) Pomurske banke k Novi ljubljanski banki, banki materi, prav sedaj poteka prodaja Banke Koper, najverjetneje italijanskemu kupcu. Sledila bo prodaja Poštne banke na podoben način, kot sedaj poteka prodaja Nove kreditne banke Maribor in NLB. Trenutno je najzanimivejša odprodaja dela NKBM strateškemu partnerju. Kdo bo ta, ostaja skrivnost.

S prodajo deležev dveh največjih bank in z združevanji preostalih se počasi odmikamo od slovenskega fenomena, ko je za populacijo dveh milijonov ljudi skrbelo kar 24 bank. Prav majhnost Slovenije in številnost domačih bank sta odvračala tujo konkurenco od tega, da bi v Sloveniji gradila širšo mrežo poslovalnic. Odsotnost tuje konkurence in velik razpon med aktivnimi in pasivnimi obrestmi pa sta razloga, da so domače banke danes med najmočnejšimi na območju srednje in vzhodne Evrope. Neke vrste bančni kartel je skozi tranzicijske porodne krče prišel brez vsakršnih posledic, kakršne so bile tako kruto značilne za druge panoge. Največ "zaslug" za današnji, za svetovne razmere dokaj rožnat položaj slovenskega bančništva imajo varčevalci, ki s(m)o plačevali visoke stroške najetega kapitala in dobivali nizke obresti za svojega. Z vstopom tujih partnerjev v "največje tri" (NLB, NKBM in SKB), pa tudi v Banko Koper se bodo razmere spremenile. Tudi za druge banke.

"Firbci" in kupci

NKBM je letos ob polletju izkazala za 2,583 milijarde tolarjev dobička, to je 6,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Donos pred obdavčitvijo na povprečen kapital je tako znašal 17 odstotkov. Bilančna vsota se je v prvem polletju letos dvignila za 11 odstotkov in je 30. junija znašala 408,4 milijarde tolarjev. Zavidanja vredne številke, ki glavno banko v mestu in drugo največjo v državi postavljajo daleč pred druge gospodarske subjekte s sedežem v Mariboru.

Država bo, kot je bilo predvideno v programu privatizacije NLB in NKBM, ki ga je potrdila na zadnji majski seji, obdržala 25 odstotkov plus eno delnico, to pomeni, da bo vedno imela pravico veta na statusne spremembe, za katere so potrebne najmanj tri četrtine glasov. Država bo tako prek razpisa ponudila 34 odstotkov minus eno delnico ljubljanske banke in 65-odstotni delež minus eno delnico mariborske. Verjetno bo večji delež delnic NKBM, ki so na voljo strateškemu partnerju, pritegnil več kupcev kot prodaja 34 odstotkov NLB, kjer kupec ne bo imel večine pri odločanju.

Iskanje strateškega partnerja mariborskim bankirjem, za kar se zavzema tudi vodstvo banke, je po pričakovanju privabilo resne in neresne kupce od blizu in daleč. Tako že vsaj pol leta v javnosti krožijo najrazličnejša sporočila o možnih interesentih, v zadnjih dneh pa so se ta samo še stopnjevala. Po 4. avgustu, ko je potekel rok za oddajo "izkaza interesa" za nakup delnic NKBM, so v igri ostala tri znana imena, katerih predstavniki so slovenskim medijem sami potrdili, da so oddali dokumentacijo londonskemu podjetju Nomura, ki pri prodaji svetuje ministrstvu za finance. To so Bank Austria-Creditanstalt, ki sodi pod okrilje bavarske HypoVereinsbank, sklad Charlemagne Capital in mednarodni konzorcij, ki ga poleg podjetja Aktiva group sestavljajo še Ganden group iz Izraela, slovenska Faktor banka in EPIC (European Privatization and Investment Corporation) iz Avstrije. Drugi interesenti za nakup za sedaj še državnih delnic svojega interesa niso hoteli razkriti medijem, tako da lahko o njih le ugibamo. Ve se, da je eno interesno pismo prišlo iz Hrvaške, najmanj eno iz Nemčije in eno iz Združenih držav Amerike.

Da se ministrstvo odloči za tajnost postopka, je pri podobnih milijardnih prodajah v svetu v navadi, ker to pripomore k zmanjšanju špekulacij medijev, pa tudi samih interesentov za nakup, saj bi ti lahko z medsebojnim dogovorom dosegli znižanje cene ali odstranitev konkurence.

Kdo so že znani ponudniki? Poleg Bank Austria-Creditanstalt, ki je v slovenskem prostoru prisotna od leta 1991 in ima svojo, sicer majhno mrežo šestih poslovalnic, sta medijem namere razkrila še dva kandidata, ki zbujata nekoliko več pozornosti, saj se v slovenskem prostoru v takšni vlogi še nista pojavila. Ameriško-britanski sklad Charlemagne Capital upravlja sklad State Wisconsin Regent - enega izmed desetih največjih skladov v ZDA. Gre za državni pokojninski sklad države Wisconsin (ZDA), ki išče naložbe tudi v vzhodni Evropi, zato bi nakup NKBM zanj pomenil dobro srednjeročno naložbo in odskočno desko na Vzhod.

Tretji, ki je v sporočilu za medije priobčil namero o nakupu delnic NKBM, je mednarodni konzorcij, ki ga vodi ljubljansko podjetje Aktiva group. Poleg Aktive so v njem še Faktor banka, Ganden group iz Izraela in dunajski EPIC. Vsa podjetja v konzorciju so v zasebni lasti in so po letih obstoja v primerjavi s 137-letno tradicijo NKBM še tako rekoč "v povojih". Najstarejša je Aktiva, ustanovljena je bila leta 1989. V dvanajstih letih se je razvila v mednarodno podjetje, ki ima deleže v različnih podjetjih v Sloveniji, aktivno se je vključevala v bosansko privatizacijo, veliko pa vlaga tudi v Italiji, ZDA in Izraelu.

Dunajski EPIC je investicijska banka v zasebni lasti, ustanovljena je bila leta 1991. Osnovni namen njenega poslovanja je svetovanje in investiranje v procesih prestrukturiranja in privatizacije v srednji in vzhodni Evropi. EPIC je edino podjetje v Evropi, ki je usmerjeno izključno v to regijo. Pisarne ima v Ljubljani, Beogradu, Varšavi, Zagrebu, Kijevu, Bukarešti, Moskvi in Londonu.

Najmlajše podjetje v skupini je Ganden group iz Izraela. Ustanovljeno je bilo leta 1999 kot investicijski holding z interesi v zelo različnih panogah. Ustanovila sta ga Avi Fisher in Nochi Danker, bolj znana po uspešno izpeljanem nakupu v okviru privatizacije Bank Hapoelm iz Izraela z bilančno vsoto 55 milijard dolarjev, kar je občutno več, kot znaša bilančna vsota NKBM (1,6 milijarde dolarjev). Poleg omenjenih ustanoviteljev so lastniki še šest družin in posameznikov iz Izraela, Velike Britanije in ZDA. Skupino Ganden group sestavljajo podjetja, ki se ukvarjajo z nepremičninami (Ganden Real Estate), letalstvom (Ganden Tourism & Aviation, Isair Aviation & Tourism, Open sky, Natour Ltd. in Tzabar, ki je vodilno podjetje v Izraelu pri prodaji turističnih aranžmajev), biotehnologijo (Ganden Biotech Ltd.) in s komunikacijami (Ganden Communications). Vsa našteta podjetja, nekatera imajo deleže tudi v drugih podjetjih, sestavljajo omenjeno skupino Ganden group. Večina izmed njih obstaja manj kot pet let. Nekatera imajo v datumu ustanovitve letnico 2000. Odstotek lastništva skupine Ganden group v teh podjetjih je prav tako različen in znaša od 20 do 100 odstotkov.

Horvatov vzpon

Izkazana namera podjetja Aktiva group, da kupi delež NKBM, postavlja v ospredje njegovega generalnega direktorja in delnega lastnika. Ali s svojo namero blefira ali ne, bo pokazal čas, vseeno pa lahko trdimo, da je podjetje v dvanajstih letih pripeljal zavidanja vredno daleč, in ga štejemo med najbogatejše Slovence. Darko Horvat, šele 34-letni Mariborčan, je v minulih letih očitno imel dovolj poslovne žilice, da je, na začetku še golobradi študent elektrotehnike, podjetje pripeljal v položaj, ko se lahko pogovarja o nakupu druge največje slovenske banke. Horvata poleg poslovnih sposobnosti odlikujejo še dobre politične in poslovne zveze. Poleg tega, da je član več nadzornih svetov (med drugim tudi Faktor banke, ki je član konzorcija za nakup NKBM), je aktiven igralec golfa (je član Golf Country Cluba Bled), ima licenco poklicnega pilota in sodeluje v izvršnem odboru Košarkarskega kluba Union Olimpija, kjer najdemo več zvenečih imen iz slovenske politike in gospodarstva (Miloš Kovačič, Lev Kreft, Anton Majzelj, Tone Rop, Peter Tevž in drugi). Njegove sodelavce odlikujejo podobne zveze. Nevenka Črešnar Pergar, denimo, bivša izvršna direktorica v Aktivi in diplomantka MBA, je leta 1999 postala generalna sekretarka vlade, marca letos pa jo je vlada na predlog dr. Drnovška imenovala za ministrsko svetnico. Aktiva group je že zdavnaj presegla državne meje in ji danes že lahko nalepimo etiketo finančnega imperija. Imperiju, ki je zrasel v ozkem krogu Aktivinih menedžerjev, je v dvanajstih letih uspelo akumulirati dovolj kapitala, da se je kot prvo podjetje v Sloveniji lotil ustanovitve rizičnega sklada Aktiva Ventures, namenjenega za financiranje telekomunikacij, programske opreme, interneta in biotehnologije. Sestavlja in nadzira ga izključno slovenski kapital.

Horvatov recept za uspeh temelji na vrhunskem kadru, ki mu ga je uspelo v minulih letih zbrati okrog sebe. Aktivin portfelj sestavlja manj kot sto podjetij, vendar to število upada. Horvatova politika temelji bolj na aktivni prisotnosti v podjetjih, kjer se trudijo, da bi dosegli večinsko lastništvo, kot na razpršenem (sicer manj tveganem) lastništvu v številnih podjetjih, kjer pa ne bi imeli vpliva na politiko podjetja. Deležev v podjetjih, kjer ni možnosti za večinsko lastništvo, so se v Aktivi znebili. Prav tako so se znebili deležev v neobetavnih podjetjih. Aktivi je uspelo koncentrirati tudi lastništvo vseh treh Ateninih pidov, ki so bili včasih last SKB banke.

Aktiva group se ukvarja še z organizacijo študija magistrskega programa MBA, kjer je do sedaj diplomiralo že skoraj sto študentov. Šola (Horvat ima tako rekoč "vpogled v redovalnico") in pa nenehno interno izobraževanje z vrhunskimi predavatelji iz tujine sta glavna vira Aktivinih kadrov. Članov ekipe, ki so sposobni voditi podjetja po sodobnih zahodnoevropskih merilih, je tako vsak dan več. Dodatno ljudi motivirajo s spodbujanjem in nagrajevanjem po evropskih merilih.

Aktiva je bila zelo aktivna ob privatizaciji v Bosni in Hercegovini, kjer se bo pozitiven učinek naložb pokazal šele čez čas. Tudi pri bosanski privatizaciji je Horvat očitno imel dober občutek za vstop na trg. Aktiva group je večinska lastnica dveh od devetih skladov, ki so v Bosni odkupovali certifikate prebivalstva po smešno nizkih cenah. Prodajna cena posameznega certifikata je v Bosni dosegala 2 do 3 konvertibilne marke za nominalno vrednost certifikata 100 KM.

Poleg tega, kako poceni kupiti delnice od "raje", smo se od Horvata naučili tudi, kako pridobiti večinski delež v podjetju brez vlaganja kakršnih koli lastnih sredstev. V Pinusu, tovarni kemičnih izdelkov iz Rač, so pred dobrimi tremi tedni (18. julija) na skupščini (večino delnic imata Aktiva in Arkada, slednja manj) od 136 milijonov tolarjev dobička kar 120 milijonov namenili za oblikovanje sklada lastnih delnic, ki so jih odkupili od Kapitalske družbe, pidov Arkada in pida Infond Zlat (ne pa tudi od Aktive). Negodovanje majhnih delničarjev ob tem zmanjšanju osnovnega kapitala so v podjetju zavračali s tem, da bo njihov delež v podjetju sedaj, ko je osnovnega kapitala manj, večji. Kaj pomaga majhnemu delničarju večji delež v osnovnem kapitalu, če ima kakšnih sto delnic. Saj bo večji tudi delež Aktive. Po novem kar večinski.

Zadnja dva primera pa ne povesta veliko o številnih dejavnostih podjetja Aktiva group. Ukvarja se s poslovnim svetovanjem, z investicijskim bančništvom, s poslovnim izobraževanjem, z upravljanjem skladov, svoja sredstva pa nalaga v številnih državah. Izraelcem denimo so vrata v Slovenijo prvi odprli v Aktivi (ta je predstavnica Izraelskega izvoznega inštituta v Sloveniji, z njim si izmenjuje znanje, nove tehnologije). Poleg naložb v tujini ima 20-odstotni delež v ljubljanskem multikinu in opazne deleže v številnih slovenskih podjetjih, ki jih aktivno upravlja, v Tehnounionu, Intertradu ITS, TIM-u Laško, Kotu, Mestni optiki itd. Seznama kar noče biti konec.

povezava