Spretno po nezakoniti poti

Zakon o političnih strankah je zelo jasen. V 21. členu vsem političnim strankam izrecno prepoveduje pridobivanje finančne pomoči iz tujine, pa naj gre za denar, material ali storitve. Ugledna pravnika - profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Rajko Pirnat in državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve dr. Gregor Virant - trdita, da zakon prepoveduje tako neposredno kot posredno financiranje iz tujine, kar pomeni, da stranka denarja iz tujine ne sme dobiti nakazanega na svoj žiroračun, prav tako pa tega denarja ali storitev, ki bi bile z njim plačane, ne sme prejeti prek neke tretje osebe ali organizacije. Vsak obvod pomeni izigravanje zakona.

Ker je bil zakon o političnih strankah sprejet že leta 1994, so imele stranke od takrat dve možnosti: da so se zakonu popolnoma podredile ali da so goljufale, ne da bi bile pri tem razkrite. Združena lista pa je dokazala, da je mogoča tudi tretja pot, po kateri zakon naprej zelo nespretno prekoračiš, nato pa se pred javnostjo skušaš oprati z izgovorom, da si ravnal v dobri veri. Kako je to videti v praksi, je pretekli teden pojasnil predsednik stranke Borut Pahor, ko je priznal, da je britanska Laburistična stranka finančno pomoč v višini 15.604 funte oziroma 5,5 milijona tolarjev na obvodni račun Kalandrovega društva lani nakazala prav na priporočilo članov ZLSD, pri čemer so se laburisti tudi dobro zavedali, da bo denar namenjen za financiranje dejavnosti, ki so se jih brezplačno udeleževali člani ZLSD. Povedano drugače: vodstvo Združene liste je Angležem pojasnilo, da imamo v Sloveniji zakon, ki strankam prepoveduje financiranje iz tujine, zato jim je svetovalo, naj sredstva rajši nakažejo na račun Kalandrovega društva. Združena lista se je torej zavedala, kaj zakon dovoljuje in česa ne, saj si sicer ne bi poiskala posrednika. In zakaj je to vlogo prevzelo prav Kalandrovo društvo? Ker je s stranko zelo tesno prepleteno. Med ustanovitelji društva najdemo tudi sedanjega glavnega tajnika ZLSD Dušana Kumra, v upravnem odboru društva pa poleg predsednika Petra Bohinca sedijo še štirje ugledni člani ZLSD: Duško Kos je pred leti urejal strankine finance, Vojko Venišnik je v stranki opravljal funkcijo mednarodnega tajnika, na priporočilo ZLSD pa je prevzel funkcijo veleposlanika v Sarajevu, Mauricio Olenik je sodeloval v strankinem volilnem štabu, Andreja Černak Meglič pa bila na seznamu strankinih kandidatov za različne ministrske položaje. Poleg kadrovskih povezav pa stranko in društvo že več let veže tudi finančno sodelovanje, saj je društvo stranki samo lani posodilo 3,6 milijona tolarjev za premostitev likvidnostnih težav, pri čemer ni znano, po kakšnih obrestih je bilo posojilo dano in ali je sploh že bilo vrnjeno.

Dejstvo, da je bila ZLSD deležna storitev, ki so jih društvu plačali laburisti, se vodstvu stranke ne zdi nezakonito. Če kaj, potem bi po Pahorjevi oceni stranki lahko očitali le udeležbo na delavnici, ki je potekala septembra lani, se pravi v času volilne kampanje in ki so se jo udeležili strankini kandidati za volitve. Vseh ostalih grehov Pahor ne priznava, češ da dejstva govorijo v prid ZLSD. Poudaril je tudi, da Kalandrovo društvo ni odigralo vloge obvoda za izigravanje zakona, češ da je društvo "samostojen pravni subjekt, ki je organiziral delavnice, na katerih so sodelovali tudi člani ZLSD ... By-pass bi bil, če bi Kalandrovo društvo dobilo denar iz tujine in ga nakazalo Združeni listi." Ta zagovor je brez podlage, ker stranka in društvo z računi doslej še nista dokazala, koliko denarja iz Velike Britanije je bilo v resnici porabljenega za seminarje, koliko pa ga je društvu ostalo zato, da so z njim reševali likvidnostne težave stranke. Glede na javno Kumrovo priznanje, da je društvo stranki samo lani posodilo 3,6 milijona tolarjev, bi bilo mogoče sklepati, da je vsaj del britanskih funtov iz društva na stranko potoval v obliki kratkoročnih posojil.

Grehov za več milijonov

Sicer pa pridobivanje finančne pomoči iz tujine prek posredništva Kalandrovega društva še zdaleč ni edina kršitev zakona o političnih strankah, ki bi jo bilo mogoče očitati Združeni listi. Stranka v svojem letnem poročilu ni objavila podatka, da ji je društvo posodilo 3,6 milijona tolarjev, pa tudi ne podatka o brezplačnih delavnicah, ki se jih je udeleževala na stroške društva. To je v nasprotju z 22. členom zakona o političnih strankah, ki določa, da mora stranka vse prispevke, ki presegajo trikratno povprečno mesečno plačo, eksplicitno navesti v svojem letnem poročilu. A to še ni konec grehov. 22. člen med drugim določa, da prispevki posamezne pravne osebe v enem letu ne smejo presegati desetkratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji. Če je Kalandrovo društvo za izvedbo šestih delavnic, ki so se jih udeležili člani ZLSD, porabilo celotnih 5,5 milijona tolarjev britanske pomoči, so v stranki naredili prekršek, saj od društva ne bi smeli prejeti za več kot slabih 1,3 milijona tolarjev storitev.

Seštevek vseh omenjenih spodrsljajev kaže, da bi stranko sodno kaznovanje stalo več milijonov tolarjev. A Pahor je pretekli teden s široko razprtimi rokami v strankine prostore na izvedbo revizije vabil vse mogoče organe - od finančnega ministrstva do računskega sodišča, češ da stranka nima kaj skrivati. Pristojnim ustanovam naj bi bili na voljo vsi računi in dovolj časa, da nesporno ugotovijo, ali je stranka vse očitane prekrške tudi v resnici storila. Ob tem je izjavil: "Prevzemam vso odgovornost za ravnanje stranke - kar sem vedel in kar ne, ker sem kot predsednik stranke objektivno odgovoren in od te odgovornosti ne bežim." Od kod tako silovita samozavest?

Razlog je banalno preprost. Zastaralni rok za prekrške, ki jih je mogoče očitati Združeni listi, je eno leto, absolutni zastaralni rok pa dve leti. Zadnja delavnica za člane ZLSD, ki je bila financirana s sredstvi britanskih laburistov in na podlagi katere bi stranki lahko očitali nezakonito financiranje iz tujine prek tretje pravne osebe, je bila izvedena oktobra lani. Če do letošnjega oktobra prekrška ne prijavi nihče, bo zastaral. Verjetnost, da se to zgodi, je zelo velika. Računski sodniki so se z dopusta vrnili šele ta teden. Zdaj imajo dve možnosti. Primer ZLSD lahko na dnevni red uvrstijo takoj ali pa ga pustijo na hladnem več mesecev. Glavno besedo pri tej odločitvi bo imel predsednik računskega sodišča Vojko Antončič. A tudi če bi bil primer ZLSD takoj uvrščen na vrh razporeda delovnih aktivnosti računskega sodišča, je malo verjetno, da bi revizorji poročilo ob vsej svoji ekspeditivnosti pripravili pred koncem septembra. Ker se ZLSD na poročilo lahko pritoži, pa računsko sodišče pravnomočne odločbe skoraj zagotovo ne bo moglo izdati do konca oktobra.

Za ZLSD je tak položaj več kot ugoden. Brez uradno dokazane kršitve zakona se bo pred volilci lahko izgovarjala, da je šlo le za natolcevanja novinarjev. In to ne samo v primeru 5,5 milijona tolarjev Westminstrske fundacije. Z enakim argumentom se bo lahko branila tudi pred očitki o finančnem sodelovanju z drugimi evropskimi fundacijami. Na primer z Renner inštitutom z Dunaja, ki je v zadnjih dveh letih na račun Kalandrovega društva nakazal sredstva za izvedbo šestih projektov, udeleženci vseh teh projektov pa so bili člani Združene liste. Ali pa s socialdemokratskim centrom Olofa Palmeja iz Stockholma, ki je po besedah njihove predstavnice za jugovzhodno Evropo Svetlane Đurič pred leti financiralo izobraževalni projekt ženskega foruma ZLSD. Ne nazadnje Združeni listi ne bo treba pojasnjevati niti finančnega sodelovanja z nemško fundacijo Friedrich Ebert Stiftung, ki je po besedah predstavnika za Slovenijo Petra Thelena prek Kalandrovega društva lani financirala dva izobraževalna seminarja za člane ZLSD.

Bo kdo zahteval Pahorjevo glavo?

Vodstvo ZLSD se zaveda, da stranko vsaj na pravni ravni skoraj zagotovo ne bo doletela kazen. Zaradi politične odgovornosti pa bi druge stranke zaradi kršitve zakona o političnih strankah lahko zahtevala Pahorjevo glavo. Pahor namreč opravlja tudi funkcijo predsednika državnega zbora, torej predstavnika najvišjega zakonodajne oblasti v državi. Kaj torej pravijo parlamentarci?

Predsednik Stranke mladih Slovenije Dominik S. Černjak: "Posredno ali neposredno financiranje iz tujine ni dovoljeno in pri tem se ni mogoče izgovarjati na pomanjkljivo zakonodajo." Pričakuje, da bodo ravnanje ZLSD pod drobnogled vzeli revizorji računskega sodišča, hkrati pa močno dvomi, da se bo afera glede na trenutno stanje v slovenski politiki končala z izrekom kazni. Poslanci SMS naj bi debato o tem sprožili že na prvi popočitniški seji državnega zbora. Precej manj se s Pahorjevo kredibilnostjo in etiko obremenjuje večina ostalih parlamentarnih strank. Večina jih v nedolžnost ZLSD sicer ne verjame, kljub temu pa vse po vrsti dvomijo o kakršnem koli epilogu. Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič pravi: "Ne vem, kaj sploh mislijo raziskovati. Saj že zdaj vedo, kaj so počeli in česa ne." Slovenska nacionalna stranka naj bi po besedah Zmaga Jelinčiča za zdaj počakala na odločitve pravnih strokovnjakov. "Dvomimo pa, da bo prišlo zaključka, saj smo tovrstnega poslovanja vajeni že iz preteklosti, pa se doslej še nikomur ni zgodilo nič. Bojim se, da bodo sodniki s trajnimi mandati odločali v korist vladajoče koalicije." Na odločitev računskega sodišča nameravajo čakati tudi v Desusu. "V interesu Združene liste je, da zadevi pridejo do dna, da se na mizo položijo vse karte," pravi predsednik stranke Janko Kušar.

Precej bolj oster je bil poslanec Socialdemokratske stranke Slovenije Jožef Jerovšek, Pahorjeva pojasnila je označil za osladna in otročja. "Kar naenkrat se na vseh možnih koncih in krajih ugotavlja, da zakonodaja ni izvedljiva. Najprej je tak izgovor uporabil Janez Kopač, zdaj pa ga uporablja še Pahor. To je banana republika." Po Jerovškovem prepričanju gre pri ZLSD za precej hujšo kršitev, kot smo ji bili pred nekaj leti priča pri SLS. "Podobnik se je v tujini sicer zadolžil, a je posojila odplačeval, medtem ko je ZLSD s finančnim obvodom zavestno kršila zakonodajo.Teoretično bi v državnem zboru sicer lahko ustanovili preiskovalno komisijo, ki bi se ukvarjala s to temo, a šele potem, ko bodo končani postopki na računskem sodišču." Kako bo stranka reagirala v parlamentu, nam Jerovšek ni znal povedati, saj se zaradi dopustov poslanska skupina o tem ni pogovarjala, dvomi pa, da bi zadeva lahko šla tako daleč, da bi poslanci zahtevali ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije.

Najbolj buren je bil odziv vodje poslanske skupine SLS + SKD Janeza Podobnika: "Uresničil se je pregovor, ki pravi, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade." Prepoved o financiranju strank iz tujine je bila namreč v zakon o političnih strankah vnesena na pritisk levice zato, da bi se diaspori preprečilo financiranje pomladnih strank, zdaj pa so pod težo istega pravila padli njegovi kreatorji. Po Podobnikovem mnenju je zelo pomembno, da nemudoma odreagirajo pristojne inštitucije, pri čemer pa dvomi, da bo zadoščala le revizija računskega sodišča. "Spomnite se, kako je bilo s SLS leta 1997, ko smo organizirali strankin tabor. Naši župani so prispevali denar za zgibanko, vendar so ga vrnili takoj, ko je postalo jasno, da je bilo takšno ravnanje sporno. Čeprav se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, so sedež SLS obiskali kriminalisti. Prav bi bilo, da bi enako odreagirali tudi v primeru ZLSD."