Miha Štamcar

 |  Mladina 35  |  Politika

Kako ujeti razviti svet

Politična jesen bo rožnata in mavrična, slovenski politiki se bodo morali odločiti o istospolnih zvezah

Protest proti homofobiji, Ljubljana, 6.7.2001

Protest proti homofobiji, Ljubljana, 6.7.2001
© Denis Sarkić

Pred dnevi smo v dnevnoinformativnih oddajah naših televizij že slišali, da bo ena najbolj vročih popočitniških političnih tem v državnem zboru razprava o porokah istospolno usmerjenih oziroma o zakonu, ki naj bi bil tako rekoč že nared, da Slovenijo po malem približa evropskim državam. Kot vsi naši bralci že dobro veste - Evropa priporoča, da se odnosi med istospolnimi partnerji uredijo v njihovo korist, nekatere bolj demokratične države, Nemčija, Nizozemska, skandinavske države, pa so bolj ali manj liberalne zakone o tem že sprejele. Najbolj vroč primer je nemški zakon. Ta je mnoge naše teoretike dokončno potolkel. Nemci, po katerih smo se v zadnjih desetih letih pogosto, predvsem v zakonodaji in pri ustavi, zgledovali, so tokrat dokončno eksplodirali s svojo ne ravno pregovorno liberalnostjo. Pripravili so zakon o življenjskih zvezah istospolno usmerjenih, to pa hkrati praktično pomeni legalizacijo porok homoseksualcev. Tatjana Greif, vodja programa pri lezbični sekciji ŠKUC LL, trdi, da je zakon dober, ker: "... lahko prevzamejo priimke partnerjev, ker imajo status svojca oziroma sorodnika in ker so končno urejena tudi premoženjska razmerja. Urejeno je dedovanje. Urejena je preživnina ob razvezi, določi pa jo sodišče." Po drugi strani se ji zdi negativno, da je po tem zakonu posvojitev otroka nemogoča. Prav tako partnerja nimata pravice do umetne oploditve. Res pa je, da nemški zakon priznava vse pravice v zvezi z otrokom partnerju, če je imel eden od zakoncev otroka že prej. Greifova bolj od nemškega hvali na primer nizozemski zakon. Ta naj bi bil za zdaj najboljši, saj v nasprotju z nemškim de facto izenačuje poroke istospolno usmerjenih s klasičnimi porokami, pri tem pa dovoljuje tudi posvojitev otrok. Je kaj takšnega mogoče pri nas? Za odgovore smo poprosili tiste, ki o takšnih stvareh odločajo in ...

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Miha Štamcar

 |  Mladina 35  |  Politika

Protest proti homofobiji, Ljubljana, 6.7.2001

Protest proti homofobiji, Ljubljana, 6.7.2001
© Denis Sarkić

Pred dnevi smo v dnevnoinformativnih oddajah naših televizij že slišali, da bo ena najbolj vročih popočitniških političnih tem v državnem zboru razprava o porokah istospolno usmerjenih oziroma o zakonu, ki naj bi bil tako rekoč že nared, da Slovenijo po malem približa evropskim državam. Kot vsi naši bralci že dobro veste - Evropa priporoča, da se odnosi med istospolnimi partnerji uredijo v njihovo korist, nekatere bolj demokratične države, Nemčija, Nizozemska, skandinavske države, pa so bolj ali manj liberalne zakone o tem že sprejele. Najbolj vroč primer je nemški zakon. Ta je mnoge naše teoretike dokončno potolkel. Nemci, po katerih smo se v zadnjih desetih letih pogosto, predvsem v zakonodaji in pri ustavi, zgledovali, so tokrat dokončno eksplodirali s svojo ne ravno pregovorno liberalnostjo. Pripravili so zakon o življenjskih zvezah istospolno usmerjenih, to pa hkrati praktično pomeni legalizacijo porok homoseksualcev. Tatjana Greif, vodja programa pri lezbični sekciji ŠKUC LL, trdi, da je zakon dober, ker: "... lahko prevzamejo priimke partnerjev, ker imajo status svojca oziroma sorodnika in ker so končno urejena tudi premoženjska razmerja. Urejeno je dedovanje. Urejena je preživnina ob razvezi, določi pa jo sodišče." Po drugi strani se ji zdi negativno, da je po tem zakonu posvojitev otroka nemogoča. Prav tako partnerja nimata pravice do umetne oploditve. Res pa je, da nemški zakon priznava vse pravice v zvezi z otrokom partnerju, če je imel eden od zakoncev otroka že prej. Greifova bolj od nemškega hvali na primer nizozemski zakon. Ta naj bi bil za zdaj najboljši, saj v nasprotju z nemškim de facto izenačuje poroke istospolno usmerjenih s klasičnimi porokami, pri tem pa dovoljuje tudi posvojitev otrok. Je kaj takšnega mogoče pri nas? Za odgovore smo poprosili tiste, ki o takšnih stvareh odločajo in ...

Istospolne zveze morda, posvojitve nikakor ne

Janez Vertačnik, glavni tajnik SLS SKD Slovenske ljudske stranke, pravi, da v njegovi stranki ne vidijo utemeljenega razloga za zakonsko predpisano razmerje med istospolnimi parterji. "Ker smo ljudska, krščanska, demokratska stranka, dajemo temeljni poudarek družini, osnovni celici naše družbe. Družino razumemo kot skupnost matere, očeta in otrok. Menimo pa, da če bi istospolna partnerja želela rešiti svoje dolžnosti in odgovornosti v skupni zvezi, to lahko uredita že danes v okviru veljavne zakonodaje." SLS SKD Slovenska ljudska stranka meni, da se istospolna skupnost nikakor ne more enačiti z zakonsko zvezo med moškim in žensko, še posebno ne, ko gre za vprašanja posvojitve otrok, umetno oploditev ali morebitno cerkveno poroko med istospolnima partnerjema. Od omenjene stranke, ki ji predseduje Franc But, bi morda istospolno usmerjeni pričakovali več razumevanja, vendar je to težko, še posebej, ko se zavemo, da je družina zanje zgolj skupnost matere, očeta in otrok, torej ne samohranilke in otrok ali širše družine s starimi starši in drugimi sorodniki.

Na srečo imamo tudi strpnejše stranke, katerih poslanci prav tako sedijo v parlamentu in imajo pravico glasovati. Angelca Murko - Pleš, članica predsedstva ZLSD, se jasno poteguje za pravice istospolno usmerjenih: "Naša stranka bo podprla vsakršen zakon, ki uresničuje ustavno načelo enakosti ne glede na raso, vero, spol, spolno usmerjenost, nacionalnost ... Odrekanje pravice istospolnih partnerjev do zakonske zveze - poroke razumemo torej kot diskriminacijo, ta pa je z našo ustavo izrecno prepovedana. Pri taki razlagi nismo osamljeni, saj najnaprednejše evropske države že uresničujejo pravice istospolnih partnerjev do registracije, porok in so tako praktično izenačile položaj heterospolnih in istospolnih partnerjev. Naša stranka se je do prvega vprašanja že večkrat opredelila in sprejela stališče tudi na kongresu, vprašanje posvojitev pa ni bilo predmet široke strankarske razprave. Sicer je po današnji zakonodaji že možno, da samska ženska ali samski moški posvoji otroka." Pri Združeni listi še posebej opozarjajo na nizozemski zakon, ki istospolnim partnerjem dovoljuje tudi posvojitev otrok.

Pri Stranki mladih Slovenije trdijo, da je v naši državi treba zakonsko urediti zvezo istospolnih partnerjev, ker takšne zveze obstajajo. Glavni tajnik stranke Jože Vozelj pravi: "Nesmiselno si je zatiskati oči pred tem, da imamo tudi pri nas homoseksualne pare. To je ena od seksualnih usmerjenosti in menim, da morata naša družba in država preprosto priznati to dimenzijo človeške različnosti. Izkazalo se je že, da je partnerstvo družbi koristen institut, saj se znotraj takega odnosa zadovoljujejo potrebe, ki se sicer prenašajo v breme celotne družbe. Ker v Sloveniji istospolni pari nimajo podobnih pravic kot raznospolni, menim, da mora državni zbor sprejeti zakon o registraciji istospolnih partnerjev. S tem zakonom je treba odpraviti diskriminatorno delovno zakonodajo (zaposlovanje in delo, zdravstveno in socialno zavarovanje po partnerju oz. partnerki, sindikalne pravice: bolniški dopust, status svojca ...), izenačiti ugodnosti na področju stanovanjske, pokojninske in davčne politike, storitvenih dejavnosti ...

S sprejetjem takega zakona bi lahko posredno prek ozaveščanja preprečili tudi nasilje na podlagi spolne usmerjenosti (fizično in verbalno), zmanjšali širjenje aidsa ... Po drugi strani je ureditev tega področja ena od zahtev Evropske zveze." Glede posvojitve otrok pri SMS še niso povsem prepričani: "Tu morajo naši strokovnjaki za družinsko politiko narediti raziskave, kaj taka posvojitev pomeni za otroka. Potem je treba izpeljati širšo razpravo na to temo, da se pridobijo različni pogledi in tudi izkušnje, ki že obstajajo, sicer še v redkih tujih državah, kjer dovoljujejo posvojitve istospolnim partnerjem. Zagotovo pa ni idealna rešitev, da so lahko otroci istospolnih parov zakonsko le otroci samohranilk, čeprav zanje skrbita, jih vzgajata in vzdržujeta obe partnerki. Po soočenju argumentov nam ne bi bila tuja dovolitev posvojitve otrok istospolnim partnerjem, če se to izkaže za potrebno in koristno. SMS podpira pluralnost družinskih oblik, zato bomo aktivno sodelovali pri zakonskem urejanju omenjenih vprašanj."

V Sloveniji so stranke, ki jih ne bo lahko prepričati o tem, da je istospolno usmerjenim treba zagotoviti enake pravice kot drugim. Iz centrale SDS se je za hip oglasila Alenka Paulin, sicer šefica za stike z javnostjo pri socialdemokratih, ki je ostala kar malce skrivnostna: "SDS se bo do zakona o istospolnih partnerstvih opredeljevala po tem, ko bo znan predlog takega zakona oziroma ko bodo znani predlogi rešitev posameznih vprašanj, ki zadevajo istospolno partnerstvo." Ko smo vprašali še, kaj mislijo o porokah istospolno usmerjenih, niso hoteli več odgovarjati. Česa so se v naši najbolj neustrašni stranki ustrašili? Je pa res, da smo si kar mislili, da bomo podobne odgovore dobili v poslanskem klubu Nove Slovenije: "Poslanci in poslanke Nove Slovenije nasprotujejo spremembam v družinskem pravu, ki bi dovoljevale sklepanje pravno veljavnih zakonskih zvez med istospolnimi partnerji. Pri svoji odločitvi izhajajo iz ustavnih določb, da je država dolžna varovati družino, materinstvo in očetovstvo ter ustvarjati za to varstvo potrebne razmere. Z uzakonitvijo porok med istospolnimi osebami se te vrednote zagotovo ne bodo zaščitile. Tudi programska izhodišča Nove Slovenije dajejo poseben poudarek družinskemu življenju in odgovornemu starševstvu. V istospolnih skupnostih tega cilja ni mogoče doseči, zato nasprotujemo uvedbi instituta zakonske zveze med istospolnimi osebami." Pri NSi se sicer zavedajo, da je v Evropi nekaj držav, ki imajo stvari rešene drugače, vendar: "Tudi v drugih evropskih držav imajo velike dvome glede porok in registracije istospolnih parov. Pred nedavnim je samo Nizozemska dovolila poroke istospolnih parov. Še v samo štirih državah pa so istospolne zveze registrirane." Verjetno si že mislite, da tudi nad posvojitvijo otrok pri NSi niso ravno navdušeni, in prav imate: "Pri pravici do posvojitve moramo izhajati iz ustave in iz mednarodnih pogodb, te pa na prvo mesto postavljajo posebno varstvo otrok in zahtevo, da mora biti varovanje otrokovih koristi temeljno vodilo zakonodajalcu. Bistveno je vprašanje, kaj bi za otroka pomenilo to, da ga bosta posvojila istospolna partnerja. Pravica in korist otroka, tega najbolj nezavarovanega subjekta, morata biti glavno merilo pri odločanju o posvojitvi. Za Slovenijo je značilno, da je neplodnih parov, ki si želijo posvojiti otroka, bistveno več kot pa otrok, ki se oddajo v posvojitev. Zato tudi s tega vidika ne vidimo potrebe po dovolitvi posvojitve otrok istospolnim parom. Otrok ob posvojitvi ne more odločati, kdo ga bo posvojil, zato mora država posvetiti še posebej veliko skrb, da s posvojitvijo ne bodo ogroženi otrokovi interesi. Če bi otroka posvojil istospolni par, bi bili bistveno ogroženi otrokovi interesi, to pa je za Novo Slovenijo popolnoma nesprejemljivo. Tudi v državah, kjer istospolni pari živijo v registriranih skupnostih, posvojitve niso dovoljene (izjema je Nizozemska): partnerja ne moreta posvojiti otroka niti skupaj niti eden od njiju (tudi če gre za otroka drugega partnerja). V razlogih za norveški zakon o registriranem partnerstvu,1993, je s tem v zvezi rečeno, da mora razprava o posvojitvi izhajati iz potreb otroka. Isti smisel in namen (varstvo koristi otroka) ima določba švedskega zakona,1995, da za istospolne partnerje ne pridejo v poštev možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo: umetna osemenitev in zunajtelesna oploditev." Tole pa se že sliši kot pravi boj, kot argumenti, ki bi jih na televiziji v kakšni strokovni oddaji lahko zastopal kak zdravnik desne provenience. Skoraj nobena država nima dovoljene poroke istospolnih partnerjev, če pa jo že ima, niso dovoljene posvojitve. To, kaj Evropa priporoča, je dobro samo takrat, kadar je treba komu vrniti kako veleposest ali gozdove. Zato tudi mnenje tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference Janeza Grila, čeprav se na prvi pogled sliši strpnejše, ni presenetljivo: "Katoliška cerkev odločno odklanja takšne zveze. Glede posvojitev pa se postavlja vprašanje, kako bi bili ti otroci vzgojeni. Eden od pomislekov je, da bi bili verjetno vzgojeni v tem duhu oziroma v tej smeri."

In kadar je cerkev proti, je Zmago Jelinčič brez dvoma za: "Poslanska skupina SNS bo podprla omenjeni zakon. Njeni poslanci menimo, da je treba urediti predvsem vprašanje dedovanja in pravnih razmerij med partnerji. Zakon bo omogočal tudi, da bo marsikateri politik pokazal svojo pravo barvo. Predlagali bi celo, naj se istospolni partnerji poročajo tudi cerkveno." So pa zato nacionalisti bolj skeptični, ko gre za posvojitve: "Morebitnega zakona, ki bi dovoljeval istospolnim partnerjem posvojitev otrok, v SNS absolutno ne bi podprli. Prepričani smo, da je za vzgojo in pravilen razvoj otroka treba imeti popolno družino (mater ženskega in očeta moškega spola), če ne ves čas, pa vsaj večino časa. Otroci, ki bi odraščali v istospolnih družinah, bi bili zagotovo moteni v razvoju." Na istem so pri LDS, kjer, kot se pohvalijo, zakon že pripravljajo, Roman Jakič pa govori o pravici posameznika do izbire. "To je temeljno liberalno načelo. Ne vem, zakaj bi morali komu preprečevati uresničitev njegovih želja. Z zakonom bi jih izenačili z drugimi, predvsem kar se tiče premoženjskopravnih zadev." Tudi pri liberalcih je največ zmede glede vprašanja posvojitve - niso še našli skupnega odgovora. Če bi se zakon znašel v parlamentu, bi ga na isti način podprla Maria Pozsonec, predstavnica madžarske manjšine, ki pravi, da je ljudem treba pustiti živeti, kakor hočejo, vendar bi jo to, da istospolni partnerji lahko posvojijo otroka, skrbelo. "Treba je gledati na interese otrok. Otrok lahko zelo trpi, predvsem zaradi okolja. Menim, da je interes otrok najpomembnejši. Gotovo bi imeli ljubeče starše, sem pa vseeno za klasično družino. Vendar nobena stvar ni samo bela ali črna." V upokojenskem Desusu se o zadevah še niso pogovarjali, a kot pravi generalni sekretar Janez Čemažar: "Stranka verjetno ne bo nasprotovala sprejetju takšnega zakona. Priznavamo različnost, razvoj gre v smeri osvobajanja ljudi od različnih dogem in doktrinacij." O posvojitvah imajo drugačno mnenje, saj se jim zdi, da je treba najprej upoštevati naravne in biološke zakonitosti in pri tem ne zanemariti moralnih in etičnih vrednot, ki veljajo v družbi, času in prostoru, kjer živimo.

Zakon o istospolnih zvezah

Alenka Kovšca, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je tista, ki se z zakonom ukvarja najpodrobneje. Zakon, ki ga pripravljajo že nekaj časa, pa bo na žalost nared verjetno veliko kasneje, kot bi si želeli, saj naj bi, med drugim, že v osnovi poskušal zadovoljiti obe strani, istospolno usmerjene in dnevno, na dva tabora razdeljeno slovensko politiko.

"Zdajšnji predlog je spodnji prag možnega konsenza, s katerim sta praktično obe skupini nezadovoljni. Ta predlog ureja samo registracijo, ne pa drugih področij. Zato zdaj analiziramo nizozemski in nemški zakon, da bi videli, kaj in kako tam urejajo te zadeve. Pripravljamo zakon, ki bi urejal vsa bistvena vprašanja. Imeli bi enake pravice kot drugi zakonci, razen posvojitve. Zato se bo obnovila skupina, ki je pripravljala že prvi predlog, s čimer sta se obe skupini strinjali. Hkrati bomo začeli medijske dejavnosti za promoviranje zakona, da ne bi doživel podobne usode kot zakon, ki je urejal umetno oploditev." Za kaj torej gre? Snovalci zakona se predvsem bojijo referenduma, kakršnega so v zvezi z umetno oploditvijo pripravile desničarske slovenske stranke in cerkev. Takšen referendum bi ob večni rezerviranosti naše "levice" verjetno lahko uspel, je pa vprašanje, ali bi bil sploh upravičen, saj verjetno ni prav, da večina s preglasovanjem odloča o manjšini, kot so homoseksualci, in bi na podoben način lahko odločali tudi o izselitvi Romov ali Italijanov. Res pa je, da glede na stanje stvari skoraj gotovo ne moremo pričakovati, da bi istospolno usmerjeni dobili možnost posvojiti otroka, in tudi Kovšca se s tem strinja: "Osebno menim, da napredna družba to rešuje na enakopravni ravni. Težave pa nastanejo, ko je treba to speljati. Vsi se bomo morali osveščati, tudi v vladi. Menim, da preizkušanje mišic na ljudeh, ki so že tako ali tako stigmatizirani, ni nikoli dobro."

Na žalost v vladi, če odštejemo mišice, verjetno še niso razmišljali o tem, da se ne bi tudi prihodnje leto ukvarjali z zakonom, vse več je tistih, ki trdijo, da bi bilo še najboljše in najlažje posodobiti zakon o zakonskih zvezah in družinskih razmerjih, ki bi preprosto, na isti ravni, vključeval še istospolne zveze.