Udarnik Gantar

Prejšnji teden bi si minister za informacijsko družbo dr. Pavle Gantar zaslužil naziv udarnika. Povsod je bil zraven. Končal se je rok za oddajo ponudb za dodelitev UMTS-koncesij, postopek pa je tekel pod patronatom njegovega ministrstva. Ministrstvo za informacijsko družbo je našlo kandidata za direktorja agencije za telekomunikacije, torej direktorja institucije, ki bo regulirala telekomunikacijski trg. Nadzorni svet Telekoma, ki je neposredno povezan z ministrstvom za informacijsko družbo, je objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja Telekoma. Podjetje Simobil je na vlado vložilo zahtevo za revizijo postopka pri dodeljevanju UMTS-koncesij, češ da postopek ni bil izveden skladno z novim zakonom. In nenazadnje, dr. Gantar, mož, ki v vladi sedi od leta 1994, ko je postal minister za okolje in prostor, je začasno prevzel tudi vodenje resorja za promet. Ministrstvo za informacijsko družbo je sicer prvi sosed ministrstva za promet, saj uraduje v isti stavbi, Gantar pa je vodenje prometnega resorja začasno prevzel zato, ker je moral Jakob Presečnik, redni prometni minister, zaradi težav s hrbtenico na operacijo.

Nadomestni minister

Minister Gantar je vodenje prometnega ministrstva prevzel v občutljivem trenutku. V vladnih uradih so se že avgusta začela končna pogajanja o višini proračunov za leto 2002 in 2003. V naslednjih dveh mesecih bodo torej postavljeni parametri, ki bodo določali "materialno bazo" delovanja posameznih resorjev. Predpisi o delovanju vlade določajo, da lahko predsednik vlade za vodenje posameznega resorja za določen čas pooblasti drugega ministra. V preteklosti se je, denimo, zgodilo, da je minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček vodil ministrstvo za obrambo, saj je predsednik vlade odstavil tedanjega obrambnega ministra Alojza Krapeža. Tokratna zgodba o nadomestnem ministru je nekoliko drugačna od one, ki se pripetila leta 1999. Leta 1999 je namreč obrambnega ministra, ki ga je nominirala SLS, nadomestil minister za znanost, ki je bil viden član SLS. Zdaj pa Jakoba Presečnika, nekdanjega župana Mozirja in nekdanjega SLS-ovskega poslanca, nadomešča viden član LDS. Gantar je namreč tudi predsednik sveta LDS. No, vladni predpisi so dokaj jasni: odsotnega ministra nadomešča drug minister. Vodstvo SLS&SKD pa je sprva predlagalo bolj zapleten poseg: najprej naj bi za državnega sekretarja postavili Jožeta Vidmarja, nekdanjega eminentnega ljubljanskega podžupana, nakar naj bi državni sekretar Vidmar začasno nadomeščal ministra Presečnika. LDS-ovski kadroviki so ob omembi imena Jožeta Vidmarja zavihali nos. In ideja, da bi Jože Vidmar prevzel vodenje prometnega resorja, se je potopila. Če naj bi odsotnega Presečnika nadomeščal minister iz vrst SLS&SKD, bi to nalogo lahko izvedla le minister za kmetijstvo But ali minister za pravosodje Ivo Bizjak. Predsednik vlade pa je očitno ocenil, da se na promet vendarle bolje spozna Gantar. Tako se bo Gantar naslednje mesece ukvarjal tako z digitalnimi kot analognimi avtocestami, cestami ter kolovozi.

Digitalne avtoceste

Na dan, ko se je predsednik vlade dr. Drnovšek odločil, da bo prometni resor začasno vodil dr. Gantar, se je pomemben dogodek pripetil tudi na ministrstvu za informacijsko družbo. Iztekel se je namreč rok za oddajo ponudb za opravljanje storitev UMTS. Pravzaprav je bil razpis za pridobitev UMTS-koncesije ponovljen, saj se je med prvim razpisom za koncesijo potegoval zgolj Mobitel, pogoj za dodelitev koncesije v prvi rundi pa je bil, da bi se za opravljanje sofisticirane telekomunikacijske storitve potegovali vsaj dve podjetji. Podjetjem, ki niso v državni lasti, se je med prvi rundo zdel znesek, potreben za pridobitev licence, previsok. Država bi namreč za licenco računala 27 milijard SIT. V drugi rundi je vlada licenčnino znižala, kljub temu pa je bil 22 milijard pripravljen ponuditi zgolj Mobitel. Podjetju Simobil, ki je v avstrijski lasti, in firmi Western Wireless, ki je v ameriški lasti, se je zdela dajatev previsoka.

Dejstvo, da se podjetji Simobil in Western Wireless nista odločili za oddajo ponudbe, je za Slovenijo dokaj nerodno. Prvič zato, ker bo storitev UMTS ponujal le en operater, torej ne bo konkurence. Še bolj nerodno je dejstvo, da je Mobitel v lasti Telekoma, ta pa je v pretežni lasti države. Z visoko dajatvijo za pridobitev licence bo torej podjetje v državi lasti financiralo državni proračun. S stališča makroekonomije bi bilo mnogo bolj elegantno, če bi se državni proračun ob pobiranju dajatev za licenco napajal tudi iz vira, ki je v zasebni last. S tem, ko se državni proračun napaja zgolj iz vira, ki je pretežno v državni lasti, se denar zgolj seli iz enega državnega žepa v drugi. To, da država denar iz enega žepa premetava v drugega, pa ni znak pretirane gospodarnosti. Vrednost Mobitela se bo s tem, ko bo podjetje izvajalo tudi UMTS storitve, sicer povečala. Vprašanje pa je, ali se bo vrednost podjetja res povečala za 22 milijard SIT.

Potem pa se je zgodba s koncesijsko dajatvijo še dodatno zapletla. Podjetje Simobil je namreč sporočilo, da bo zahtevalo revizijo postopka za dodelitve koncesije, saj novi zakon o telekomunikacijah določa, da o koncesiji odloča agencija za telekomunikacije. V našem primeru pa je koncesijske ponudbe zbiralo ministrstvo za informacijsko družbo. Je Gantarjevo ministrstvo zakuhalo hud pravni spodrsljaj? Viri, ki so blizu vladi, navajajo, da je bil postopek vendarle izveden korektno, saj naj bi ministrstvo za informacijsko družbo zgolj nadaljevalo razpisni postopek, katerega prva runda se je neuspešno odvrtela marca letos. Marca letos je razpis propadel, ker se je za dodelitev koncesije potegovalo zgolj eno podjetje, kandidirati pa bi morali vsaj dve firmi. Na pritožbo, ki jo je vložilo podjetje Simobil, bo morala odgovoriti pravna stroka, ključno vprašanje, ki bo pred revizorji, pa je, ali bi se morala z UMTS-koncesijo ukvarjati sredi poletja ustanovljena agencija za telekomunikacije ali pa ministrstvo za informacijsko družbo.

Gantar išče šefa agencije

Delovni teden ministra Gantarja pa se s tem še ni končal. Minister je prejšnji teden iskal kandidata za vodenje agencije za telekomunikacije, torej osebo, ki bo vodila organ, ki bo reguliral telekomunikacijski trg. Agencijo trenutno še vodi Marko Cuk, nekdanji direktor uprave za telekomunikacije, vendar se njegov mandat izteka. Funkcija direktorja agencije za telekomunikacije bo v prihodnjih desetletjih ena najbolj občutljivih in vplivnih funkcij. Direktor bo imel petletni mandat; torej bo življenjska doba direktorja agencije za telekomunikacije za leto dni daljša do življenjske dobe ministrov, enaka bo življenjski dobi predsednika republike. Le še nekaj funkcionarjev v državi bo imelo daljši mandat od direktorja agencije za telekomunikacije. Znano je, da se je na razpis za prvega direktorja agencije za telekomunikacije prijavilo enajst kandidatov, ni pa znano, kdo so kandidati, saj je postopek potekal v tajnosti. Celo v petek, ko je minister Gantar ime kandidata za direktorja agencije poslal na vladno kadrovsko komisijo, ime kandidata še ni bilo znano. Ime kandidata menda tako zelo skrivajo zato, da se v kadrovske postopke ne bi vmešali "različni lobiji".

In še direktor Telekoma

Z imenovanjem kandidata, ki bo po vladni odločitvi vodil agencijo za telekomunikacije, pa se kadrovski napori ministrstva za informacijsko družbo še niso končali. Nadzorni svet Telekoma, ki ga vodi državni sekretar na ministrstvu za informacijsko družbo dr. Tomaž Kalin, je ob koncu prejšnjega tedna objavil razpis, s katerim išče novega direktorja Telekoma. Zadnje mesece je Telekom vodil v.d. predsednika uprave Peter Grašek. Graška je na položaj imenovala vlada, imenovan pa je bil brez razpisa. Pred Graškom je bil na mesto predsednika Telekomove uprave postavljen Marjan Podobnik. Tudi Podobnika je vlada postavila brez javnega razpisa. Po novem bo predsednika uprave enega najbolj dobičkonosnih podjetij v državi po javnem razpisu imenoval nadzorni svet. Glede na to, kako je sestavljen nadzorni svet, lahko rečemo, da je ključni favorit za vodenje Telekoma sedanji vršilec dolžnosti predsednika uprave Peter Grašek. Kandidati imajo dva tedna časa, da se prijavijo. Čez dva meseca pa lahko pričakujemo, da bo nadzorni svet sporočil, kdo bo po novem vodil Telekom.

Marsikaj je se prejšnji teden pripetilo ministru Gantarju. Stvari, ki so se mu zgodile prejšnji teden, se bodo čez nekaj mesecev dogajale vsem uporabnikom telekomunikacij.