Stari znanec

V Luki Koper je bila huda gneča. Z ladje trgovske mornarice Express, ki pluje pod liberijsko zastavo, so prejšnji vikend razkladali zabojnike z vojaško opremo in helikopterje, ki bodo poleteli proti Bosni. V ponedeljek je v pristanišče priplula ameriška vojaška ladja Carter Hall, ki skrbi za logistično podporo amfibijskih enot. Z ladjo Express je priplulo 45 zabojnikov in 35 helikopterjev znamke blackhawk in kiowa warrior. 150 pripadnikov ameriške vojske in tehničnih služb je hitelo s pretovarjanjem in montažo helikopterjev. S 185 metrov dolgo ladjo Carter Hall je pripotovalo še okrog 700 ameriških mornarjev in pomorskih častnikov. Medtem ko je v začasni logistično bazi ameriške vojske vrvelo, so koprski cariniki na sosednjem pomolu pregledovali dokumente, ki so na poti spremljali štiri kontejnerje. Dokumenti so se jim zdeli čudni. V papirjih je pisalo, da se v zabojnikih peljejo stari stroji in rezervni deli. Carinikom se je to zdelo nenavadno, saj transport starih strojev iz Malezije v Evropo ni poceni. Sam transport naj bi bil celo dražji od tovora. Ko so pogledali v zabojnike, so ugotovili, da je čuden tudi tovor. Ugotovili so namreč, da se tudi v teh v zabojnikih skriva orožje. Tovor ni bil ustrezno prijavljen. Orožje je bilo v ilegalnem tranzitu. Okej, cariniki so za ameriško vojaško opremo, spravljeno v 45 kontejnerjev, vedeli. Ta pošiljka je bila legalna, del pošiljke pa je medtem že odpotoval proti Bosni. Štirje kontejnerji pa so na sosednji pomol pripotovali brez potrebnih dovoljenj. Policija je po odkritju tovora na mejnem prehodu Ljubelj prijela 50-letnega avstrijskega državljana Helmuta Matheja, ki je menda organiziral tranzit. Podatki o tem, kam naj bi tovor odpotoval iz Slovenije, pa so skopi. Na papirjih je sicer pisalo, da naj bi tovor odpotoval proti Avstriji. Vprašanje pa je, ali so bili kontejnerji res namenjeni na sever. V Avstriji namreč po javnosti znanih podatkih ni nobenih paravojaških formacij, ki bi potrebovale 48 ton bolj ali manj starega pehotnega orožja različnih proizvajalcev. Glede na to, kakšno oborožitev uporablja avstrijska vojska, je malo verjetno, da bi potrebovali rezervne dele za kalašnikovke. Tudi mafije, ki uradujejo zahodno od Slovenije, si najverjetneje ne bi omislile transporta iz Azije. Je bilo torej orožje namenjeno na jug? Slovenska policija Helmuta Matheja pozna iz orožarskih zgodb, ki so se v teh krajih odvijale med letoma 1990 in 1993.

Kakor koli že, avstrijski državljan, ki je organiziral tovorjenje 48 ton pehotnega orožja, pri določanju timinga ni imel najbolj srečne roke. Pošiljka je v Koper prispela v prvih dneh avgusta, sredi avgusta je bila objavljena novica, da bo v Kopru septembra in oktobra delovala začasna logistična baza ameriških enot. Tistega dne, ko so cariniki odkrili tovor, je v Luki mrgolelo ameriških vojakov, inženirjev in mornarjev. Ladje Express je v Koper priplula 1. septembra, ladja Carter Hall je priplula 3. septembra, na ta dan pa so cariniki našli tudi ilegalni orožarski tovor. Predpostavljamo lahko, da je bil zaradi prisotnosti ameriških vojakov varnostni režim v koprski Luki drugačen, ostrejši. Matheja so aretirali v sredo, 5. septembra. Istega dne zvečer pa je novica o najdeni pošiljki zavila v javnost.

Odkritje orožarskega tovora se je dokaj natančno časovno prekrilo še z enim dogodkom. Enote zveze Nato so 27. avgusta začele z izvajanjem operacije Nujna žetev v Makedoniji. Ambicija operacije je, da bi albanskim upornikom pobrali okrog 3500 kosov orožja. Če drži, da naj bi tovor iz Kopra nekako odskočil proti Kosovu ali Makedoniji, lahko izstrelimo oceno, da je koprska zaplemba orožarske pošiljke skoraj tako pomembna kot cela operacija Nujna žetev. Če bi namreč orožarski tovor pripotoval do Makedonije, potem napori Nata ne bi imeli pretiranega smisla. Pač, Natovi mirovniki bi v Makedoniji pobirali staro orožje, skozi zadnja vrata pa bi se na tisti konec Balkana pripeljale nove pošiljke. Tako vsaj se zdi na prvi pogled.

Ob najdbi pa se zastavlja nekaj dodatnih vprašanj. Če naj bi tovor iz Malezije prek Kopra res potoval proti jugu Balkana, ni jasno, zakaj so kontejnerji naredili tak ovinek. Laik bi rekel, da bi bilo bolj priročno, če bi ilegalni tovor izkrcali kje bližje. Denimo v kakšnem hrvaškem pristanišču. Ali pa v Grčiji, ob Črnem morju ali v Albaniji. Zakaj torej Slovenija? Od Slovenije do vojnih žarišč bi moral tovor prečkati kar nekaj carin. Več kot je carinskih ovir, večje je menda tveganje. Res je sicer, da je Slovenija vedno manj tranzicijska in vedno bolj tranzitna dežela. Res je, da prek Slovenije potuje marsikaj, od heroina do novodobne suženjske delovne sile. Po drugi strani pa ne bi smeli podcenjevati racionalnosti tihotapcev.

Drugo vprašanje je, komu naj bi bil namenjen tovor. Na prvi pogled se zdi, da bi bili najverjetnejši kupci uporniki albanske narodnosti. Nelogično pa se zdi, da bi albanski uporniki kupovali rabljeno orožje iz Malezije. Konec koncev, v Albaniji in na Kosovu je starega pehotnega orožja več kot dovolj. Natančna specifikacija zaplenjenega orožja sicer ni znana, zdi pa se, da Albanci v tem trenutku ne povprašujejo po starem pehotnem orožju, pač pa bi jih zanimali bolj sofisticirani orožarski izdelki. Recimo vodljive rakete. Najbolj sofisticiran del opreme, najden v koprskem pristanišču, naj bi bil minomet. Glede na to, da slovenska uradna politika ne kaže nobenih simpatij do albanskih upornikov, je toliko manj verjetno, da bi tovor za albanske upornike potoval prek Slovenije. Zadnja velika pošiljka, ki si je Slovenijo izbrala za tranzitno postajo, je iz Sudana do mariborskega letališča pripotovala ob tihem soglasju dela slovenskih oblasti.

Vprašanje je torej, kdo bi lahko bil končni naročnik. Čeprav se na prvi pogled zdijo Albanci najbolj verjetni naročnik, temeljitejši razmislek to varianto postavlja pod velik vprašaj. Kdo torej? Za zdaj si lahko pomagamo le s frazo, da reči na Balkanu niso enostaven. Uradnim vojaškim strukturam delajo družbo tudi nastajajoče paravojaške formacije. Zato bi ne bilo nenavadno, če bi bili naročniki orožja pobudniki ustanavljanja paravojaških formacij.

Zdi se, da lahko na nekaj vprašanj odgovorijo avstrijski policisti. Najbrž bi s pregledom dokumentacije v Avstriji lažje prišlo do podatka, s kom vse je sodeloval Helmut Mathe. Dejstvo pa je, da Matheja poznajo tudi v slovenskih orožarskih krogih. In da Mathe dovolj dobro pozna tudi Slovenijo.