Težave s priklopom

Antibirokratski program zadeva vsa področja javne uprave. Reforma teče na treh ravneh, že dobrih sto dni pa jih usklajuje ministrska svetnica Nevenka Črešnar Pergar. Prva raven je odprava administrativnih ovir, druga uvedba elektronskega poslovanja in tretja spremembe sistemske zakonodaje v sklopu javne zakonodaje.

Nefunkcionalnost papirne birokracije dobro poznamo. Anekdot, kot je ta, ki jo navajamo, je vse polno. Če želite npr. udejaniti pravico do enega leta zavarovalne dobe za otroka, vas čaka kar nekaj hoje od enega okenca k naslednjemu in čakanja na odgovore birokracije. Postaviti se boste morali v vrsto pred vsaj tri okenca. Gospa, ki se je stvari lotila, je pred vsakim čakala najmanj dobro uro. Najprej je treba ugotoviti, kje in kakšen zahtevek je treba vložiti in kaj je treba zahtevku priložiti. Če se znajdete in nimate smole z referentko, vam bo zadoščalo nekaj telefonskih klicev. Sicer se bodo vaša pota samo daljšala. Tako je morala gospa na Adamič-Lundrovo nabrežje 2 po izpisek iz rojstne matične knjige otroka (ker je otrok polnoleten, je potrebovala njegovo pooblastilo, dejansko pa bi ga bila lahko napisala in podpisala tudi sama) in potrdilo o državljanstvu. Nato je morala na Mačkovo, torej na drugo stran iste stavbe, po potrdilo o stalnem prebivališču otroka v prvem letu življenja. Na upravni enoti so za pripravo dokumentov potrebovali deset dni. Polno opremljena je gospa nato odšla v vrsto na ZPIZ, kjer so v štirinajstih dneh ugodili njenemu zahtevku.

Pri antibirokratskem programu gre za to, da bi naredili konec podobnim banalnim zgodbam, čeprav se zdi položaj pravzaprav brezizhoden. Javna uprava je razparcelirana na množico resorjev, uradov in služb. Vsak med njimi k birokraciji prispeva svoj delež. Pravega pregleda nad celoto dejavnosti birokracije tako nima pravzaprav nihče. Po eni strani zaradi velikega obsega dela, po drugi zaradi organizacijske neenotnosti. Prva stran dela reformistom preglavice, ker nenehno raste, drugo reformirajo. Enotnost naj bi prinesla predvsem informatizacija.

Sedmega februarja 2001 je Center Vlade RS za informatiko (CVI) v sodelovanju z drugimi državnimi organi RS in zunanjimi strokovnjaki sprejel Strategijo e-poslovanja v javni upravi RS za obdobje od leta 2001 do leta 2004, sprejela pa jo je tudi vlada. Poudarek je na uvedbi e-poslovanja kot temeljni značilnosti informacijske družbe. Njen prvi obris je že tu. V petih upravnih enotah (Ljubljana, Murska Sobota, Nova Gorica, Piran, Novo mesto) od 9. julija 2001 poskusno deluje "virtualno vložišče" za prošnje za izpiske iz matičnih knjig. Rečeno po domače: odprli so ves čas delujoče birokratsko okence, pred katerim nam ni treba čakati v vrsti in do katerega pridemo sedeč v domačem naslanjaču prek interneta. V načrtu je, da bi v prihodnjih štirih letih večina administrativnih del podobno prešla na računalniški zaslon. Na naslovu http//e-gov.gov.si/e-uprava/index.html je sedaj enotni državni portal, ki zagotavlja javnosti dostop do vseh informacij o storitvah javne uprave: tam preberemo, kdaj in kam se moramo napotiti, če že imamo opraviti z birokracijo. Druga prednost e-poslovanja je zmanjšanje števila birokratskih okenc. Pri enem samem bodo lahko sprejemali vloge in jih sami elektronsko reševali v določenih rokih. Na predlog Komisije za odpravo administrativnih ovir, ki jo vodi Nevenka Črešnar Pergar, je vlada predlagala spremembo Zakona o varstvu osebnih podatkov tako, da je omogočena izpeljava določil Zakona o splošnem upravnem postopku, ki upravnemu organu med drugim nalaga, da sam pridobi podatke iz uradnih evidenc drugega državnega organa oz. nosilca javnih pooblastil. Eno okence naj bi nekoč torej zadoščalo.

Vlada si je medtem zastavila smel cilj prehoda na e-poslovanje do leta 2004. Da bi to dosegla, je na 35. seji 5. julija 2001 imenovala Strateški svet za informacijsko družbo (SID), sestavljajo pa ga dr. Pavel Gantar, dr. Lucija Čok, dr. Rado Bohinc, Igor Bavčar, Mirko Bandelj, Nevenka Črešnar Pregar, Tomaž Banovec, Rudi Bric, Jožko Čuk, prof. dr. Jože Gričar, prof. dr. Vladimir Batagelj, prof. dr. Matjaž Gams in Marko Peljhan. SID je vrh piramide in kot klasični centralistični krovni organ usmerja in vodi informatizacijo družbe. Čeprav je eden izmed procesov, ki sestavljajo splošno usmeritev reforme, tudi decentralizacija uprave. Zasedba SID kaže obseg dela, ki ga bo opravljal. Od šolske vzgoje za informacijsko pismenost do oblikovanja informacijskih arhivov in prilagajanja EU.

Kako torej poteka reforma? Iz Jugoslavije smo podedovali birokratski aparat, ki smo ga po osamosvojitvi hitro povečali. (Mimogrede naj navedem, da je bilo 1. junija 2001 v organih državne uprave zaposlenih 30.572 delavcev. Državna uprava obsega vlado, njene službe ter ministrstva z organi v sestavi in upravne enote. Po projekciji Strategije pa naj bi bilo vseh, ki bodo plačani iz proračuna, do leta 2004 lahko že 200.000. Za primerjavo: vseh zaposlenih v Sloveniji je približno 770.000.) Ker smo mu po potrebi dodajali malo tu in malo tam, se je zelo razrasel. Treba ga je bilo preoblikovati, racionalizirati in posodobiti. Zato smo birokratskemu aparatu dodali nove skupine ljudi, načrtovalce prenove. Takšen je npr. Urad za organizacijo in razvoj uprave Ministrstva RS za notranje zadeve (v sklopu tega izvajajo npr. projekte, kot je poenotenje obrazcev) in takšno je tudi delo ministrske svetnice. In čeprav naj se z uvajanjem e-uprave ne bi povečeval obseg državne uprave, temveč le prestrukturirala sedanja delovna mesta, bodo morali že zaradi potrebe po novih, izobraženih kadrih zaposliti nove birokrate. Poleg tega pa še dodatno usposabljati že zaposlene, za kar bomo davkoplačevalci plačevali inštruktorje. Projekcija stroškov uvajanja e-uprave predvideva 15 milijard SIT za vsako od let od 2001 do 2004. Vendar je to zgolj predvidevanje.

Poleg usposobljenosti upravnega kadra je kritična točka uvajanja e-uprave še informatiziranost Slovenije in Slovencev. Za funkcionalnost e-uprave je potrebna informacijska družba, večina mora imeti dostop do interneta, to je pogoj za dostopnost do e-uprave od doma. V Sloveniji imamo zdaj 350.000 vsakodnevnih uporabnikov interneta, 610.000 jih je internet okusilo. Enaindvajset odstotkov gospodinjstev ima urejen dostop do interneta, polovica pa ga niti ne namerava urediti. Za uveljavitev e-uprave je torej potrebno tudi nadaljnje revolucioniranje družbe: priklop ljudi na internet. Da pa informacijsko-telekomunikacijska tehnologija v Sloveniji zaostaja za sodobnimi standardi, ni nobena skrivnost.