Agencija za uničevanje okolja

Za Slovenijo je poleg izjemne rastiščne raznolikosti značilna tudi ohranjenost okolja. Obe kategoriji, raznolikost in ohranjenost, sta v primerjavi z ostalo Evropo tako nadstandardni, da nekateri govorijo celo o tem, da bi Slovenija kot celota morala postati evropski park. Toda tudi znotraj Slovenije izstopajo posamezna območja, ki so širše znana in priznana kot še posebej zanimiva in dragocena. Eno takšnih območij je zagotovo Blejski kot, torej Bled z okolico. Kljub nekaterim novodobnim zgrešenim posegom v prostor in vse večji naravnanosti na množični turizem, je to še vedno ena tistih znanih destinacij, ki turistom z vsega sveta ponujajo oddih v čudovitem naravnem okolju. Ledeniška dolina s stebri Jelovico, Triglavom, Pokljuko in Mežaklo ter ledeniškim jezerom ponujajo tisto, kar ljudi vsako leto, znova in znova pritegne na Bled.

Vendar pa danes odkrivamo, da se pravi naravni biseri skrivajo v vzhodnem ravninskem delu Blejskega kota, natančneje tam, kjer se sredi prostranih polj pogreza z gozdom porasel in težko dostopen kanjon Save Dolinke. Prav tu, nedaleč od Vrbe, je tista "okol'šna", ki je Prešernu vzbudila podobo raja. V kanjonu Save Dolinke je cela vrsta naravnih znamenitosti, tako zelo izjemnih, da jih je blejski občinski svet z odlokom razglasil za naravne spomenike. Med njimi posebej izstopajo rastišča redkih in strogo zavarovanih rastlin - npr. orhideje loeslove grezovke (Liparis loeselii), ki ima v Sloveniji in Evropi le nekaj rastišč, ob Savi Dolinki dve - ter lehnjakotvorni izviri, kjer voda, ki obogatena z apnencem mezi iz tal, tega na svoji poti nalaga na usedline in tako oblikuje slikovita zlatorumena slapišča.

Sliši se povsem neverjetno, toda ravno toliko je tudi resnično. Agencija RS za okolje, torej služba znotraj ministrstva za okolje in prostor, katere del sestavlja tudi bivša Uprava za varstvo narave, je pripravila dokument, ki predvideva uničenje zgoraj opisanih naravnih spomenikov. Za boljše razumevanje tega dokumenta in njegovega pomena se na kratko vrnimo v leto 1998. Takrat je bila v dolgoročni in srednjeročni plana RS vključena hudo vprašljiva različica sanacije in doinštalacije Hidroelektrarne Moste, ki stoji na Savi Dolinki med Jesenicami in Bledom. Po tej varianti bi med drugim zgradili 39 hektarjev velik izravnalni bazen, ki bi zalil kanjon Save Dolinke z naravnimi spomeniki vred. Temu so se blejski naravovarstveniki (Društvo za varstvo okolja Bled) in turistični delavci seveda uprli. V pomoč so jim priskočili še drugi slovenski naravovarstveniki, organizirani v Odboru za rešitev Save Dolinke. Začela so se dolga razpravljanja, ki pa niso obrodila sadov. Zato sta Društvo in Odbor projekt vzela v roke in ga s pomočjo priznanih strokovnjakov z različnih področij podrobno presodila. In to tako s posameznih gospodarskih in okoljevarstvenih vidikov kot tudi celostno. Zanimivo je, da je projekt pogorel domala na vsakem koraku. Celo strokovnjaki za elektroenergetiko so v posebnem poročilu zapisali, da "Trenutne tržne razmere dajejo prednost čim cenejši obnovi HE Moste, brez izravnalnega bazena oz. z manjšim izravnalnim bazenom ...". Prav tako je treba omeniti, da so tudi strokovnjaki z Biološkega inštituta na SAZU, ki so po naročilu izvajalca projekta (Savske elektrarne) raziskali Savo Dolinko, kljub jezi in pritiskom izvajalca, v sklepnem poročilu zapisali, da je s stališča ohranjanja narave poseg nesprejemljiv.

Nastop Agencije

Strokovno podkrepljeni argumenti naravovarstvenikov so imeli takšno težo, da se je blejski občinski svet na lanski junijski seji odločno opredelil proti izravnalnemu bazenu ter celo sprejel sklep, da o zadevi ne bo več razpravljal. Popolna zmaga civilnih varuhov okolja, ki so s celostno presojo projekta povsem deplasirali tisti del elektroenergetskega lobija, ki je bil tako zelo zainteresiran za projekt. Zadeva je ad acta, bi upravičeno pomislili. Vendar ne! Projekt je tako megalomanski, torej investicija tako ogromna in provizije temu primerno tako bajne, da se je zainteresirani in nedvomno zelo vplivni del elektroenergetskega lobija pobral in znova stopil v akcijo. Tokrat previdneje in iz ozadja. Rezultati njegovega dela so se začeli kazati iz različnih smeri in na različnih ravneh, tudi najvišjih. Tako so na ministrstvu za okolje in prostor projekt znova vzeli v roke (le čemu?) in Agencija RS za okolje je pripravila dokument, ki nosi naslov Omilitveni in izravnalni ukrepi v primeru prevlade javnega interesa sanacije in doinštalacije HE Moste nad javnim interesom varstva narave in s tem povezane potopitve dela mokrišča Berje ter predlog spremembe Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled. Na ministrstvu za okolje in prostor torej namigujejo, da se javni interes lahko spremeni, se pravi, da javni interes z različnih vidikov neprimerne sanacije in doinštalacije HE Moste prevlada nad pravno in politično utemeljenim javnim interesom varstva narave, in predlagajo, da bi odlok o razglasitvi naravnih spomenikov spremenili tako, da bi bilo možno te spomenike tudi uničiti. Kar pomeni, da se je talibanski sindrom iz dela elektroenergetskega lobija razširil celo v državno upravo, torej v sam sistem - kar je najhuje. Ali pa kdo zlorablja državna pooblastila. Predlagajo, da se odloku o razglasitvi naravnih spomenikov doda nov člen, ki pravi: "Na območju naravnega spomenika Povirje v Berju pri Zasipu se lahko zgradi kompenzacijski bazen HE Moste s tem, da se zagotovi izvedba omilitvenih in izravnalnih ukrepov."

Tu velja pripomniti, da omilitveni in izravnalni ukrepi niso nič drugega kot pesek v oči. Z njimi je mišljen odkup zemljišč s strani države (z vidika ohranitve naravnih spomenikov vprašanje lastnine ni bistveno) ter premestitev spomenikov s površin, ki bodo potopljene, na druge, podobne lokacije. Kako naivno! Že spomeniki, ki jih je ustvaril človek, so zamišljeni v kontekstu širšega prostora in jih ne kaže premeščati, saj lahko s tem močno okrnimo njihov simbolni pomen in estetsko vrednost. Še toliko bolj pa so na prostor vezani naravni spomeniki, ki so izraz ne le enkratnosti, temveč tudi velike izjemnosti nekega naravnega okolja. Nastali so skozi dolga obdobja neprestanega vplivanja neživih in živih dejavnikov v točno določenem prostoru, zato so popolnoma lokalno pogojeni in nenadomestljivi. Ne moremo npr. rastišča loeslove grezovke ali lehnjakotvornih izvirov z bagrom prenesti na neko "podobno" lokacijo in pričakovati, da se bodo tam obdržali. Raje se vprašajmo, zakaj loeslove grezovke in lehnjakotvornih izvirov že doslej ni bilo na tej lokaciji, in ugotovili bomo, da o rastiščih vemo zelo, zelo malo, o tistih redkih pa skorajda nič - imamo le nekaj površinskih informacij. Poleg tega, kaj pa sama struga Save Dolinke s svojimi brzicami, tolmuni in prelivi? Vsega tega v primeru zgraditve izravnalnega bazena ne bo več. (Na Agenciji RS za okolje si vsaj ne domišljajo, da bi na drugi lokaciji naredili novo, "podobno" Savo Dolinko.)

Palica in korenčki za blejske svetnike

Na prvi pogled dokument, ki ga je pripravila Agencija RS za okolje sam po sebi nima posebne operativne teže vsled dejstvu, da so se blejski svetniki odločili, da o ogromnem izravnalnem bazenu v neposredni bližini Bleda ne bodo več razpravljali. Vendar so se vzporedno pojavili nekateri drugi ključni momenti. Tako je Občina Žirovnica, na območju katere stoji deponija Mežakla, kamor tudi Blejci odvažajo odpadke, postavila pogoj, da če se Občina Bled spet ne bo začela pogovarjati o izravnalnem bazenu, potem bo zanjo dovoz smeti na deponijo zaprt. Vedeti moramo, da majhna žirovniška občina nima velikih prihodkov, daleč najpomembnejše podjetje na njenem območju pa je Elektro Gorenjska, ki pa je zelo zainteresirano za neprimeren projekt na Savi Dolinki. Skrajno perverzno izsiljevanje, ki je že zaradi same nizkotnosti obsojeno na neuspeh. Resno lahko dvomimo, da bi država dopustila, da se turistični biser utaplja v odpadkih. Kljub temu so se Blejci na letošnji julijski seji odločili, da se bodo o zadevi spet začeli pogovarjati. (Nekateri mediji so takrat pisali o veliki zmagi žirovniške občine - če se zgolj dotaknemo novinarke etike.) S tem so postavljeni pogoji za spremembo odloka o zaščiti naravnih spomenikov ... in tako dalje do izravnalnega bazena. Ali je šlo tukaj za naivnost blejskih svetnikov ali pa je veliko njih zaradi dodatnih skritih pritiskov spremenilo mnenje o izravnalnem bazenu in naravnih spomenikih - čas bo povedal svoje. Poleg tega nekateri na neprimerno dograditev HE Moste vežejo še druge blejske probleme: tako želeno in potrebno obvoznico, čistilno napravo, občinske plane ... Upajmo, da bodo blejski svetniki vzdržali pritiske in ostali zvesti zdravemu razumu, ki so ga z zaščito naravnih spomenikov in zavrnitvijo neprimernega projekta na Savi Dolinki že pokazali.