Sporno bančno poslovanje

Konec letošnjega marca je ameriška agencija za zavarovanje vlog FDIC (Federal Deposit Insurance Corporation) na podlagi utemeljenih sumov izdala odredbo, s katero od newyorške banke LBS, ki je v izključni lasti Nove Ljubljanske banke, zahteva uskladitev poslovanja z zakoni in predpisi ter takšno poslovno prakso, ki ne bo ogrožala varnosti vlog njenih komitentov. Čeprav je petnajst strani dolgo poročilo ameriških nadzornikov že več mesecev objavljeno na spletni strani FDIC in dostopno široki mednarodni javnosti in čeprav so bili po besedah nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja s stanjem v LBS in ugotovitvah nadzornikov BS (tja jih je Arhar prvič poslal lansko pomlad) seznanjeni tako nekdanja finančna ministra Mitja Gaspari in Zvonko Ivanušič kot tudi sedanji finančni minister Tone Rop, se vlada na poročilo še do danes ni javno odzvala. Še več. Podatke je pred javnostjo skrbno skrivala. To je po mnenju predsednika Nove Slovenije, dolgoletnega bančnika in predsednika državnozborske komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ, dr. Andreja Bajuka, nesprejemljivo, češ da gre za denar davkoplačevalcev, ki se bo prek NLB zdaj celo privatiziral. "Nadzor nad bankami v ZDA je resda rutinska zadeva, ni pa običajno, da pride do tako strogih sklepov, kot so navedeni v poročilu FDIC," poudarja Bajuk in dodaja: "Prav gotovo se dogajajo stvari, ki so silno vprašljive in zahtevajo pozornost naših slovenskih ustanov, predvsem Banke Slovenije."

Največja krivca za nevarno in nezdravo bančno poslovanje sta bila Rudolf Gabrovec, ki naj bi ogrožal vloge, predvsem pa Marko Voljč, ki naj ne bi poskrbel za primeren nadzor. Gabrovec je bil predsednik newyorške LBS od leta 1991 do letošnjega februarja, ko se je - prav v času, ko so nadzorniki FDIC pisali zanj zelo neugodno poročilo - vrnil v Slovenijo in prevzel funkcijo direktorja urada predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Julija letos je postal član nadzornega sveta NLB, pred kratkim pa je bil imenovan za ministrskega svetnika, ki naj bi skrbel za finančni del pogajanj o nasledstvenem sporazumu, ki bo določil tudi usodo deviznih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Voljč je član upravnega odbora LBS in predsednik uprave NLB. O tem, da je za sporno poslovanje najbolj krivo vodstvo NLB, je prepričan tudi Arhar. Izjavil je namreč, da je Banka Slovenija naredila vse, kar je bilo v njeni pristojnosti, ostalo pa naj bi bilo stvar lastnika. To pa pomeni, da je s prstom pokazal na NLB kot formalno lastnico LBS. Seznam grehov LBS, ki so jih v poročilu našteli ameriški nadzorniki, je zelo obsežen. Šlo naj bi za tvegano kreditiranje in malomarno izterjavo posojil, banka naj bi delovala s prekomerno slabo aktivo, imela naj bi premalo sredstev za pokrivanje izgub, nastalih s posojilnimi in lizinškimi posli, nadzor in usposobljenost v banki naj bi bila nezadostna, prihodki banke naj bi bili nezadovoljivi, banka naj bi bila vpletena v kršenje zvezne zakonodaje in drugih pravnih predpisov, vodstvo banke naj bi s svojo politiko in ravnanjem škodilo banki in ogrožalo varnost njenih depozitov, upravni odbor banke pa naj tudi ne bi zagotovil ustreznega nadzora nad vodilnimi menedžerji. FDIC je tako v uredbi od LBS zahteval, da se odreče poslovanju banke z upravo, ki banki škoduje.

Poleg tega je FDIC v skrbi za varnost vlog komitentov od LBS zahteval tudi revizijo vseh naložb in takojšnje zmanjšanje terjatev, ki so bile v skupnem poročilu FDIC in odbora za bančništvo s konca leta 1999 označene kot neizterljive. Stanje dvomljivih terjatev je morala banka zmanjšati za polovico. Od banke je zahtevala tudi naknadno zmanjšanje višine dvomljivih terjatev na največ 50 odstotkov vsote kapitala prvega reda in rezervacij za izgube, pozneje pa naj stanje dvomljivih terjatev ne bi preseglo 25 odstotkov te vsote. FDIC je od uprave LBS še zahteval, da v 90 dneh predloži podrobno poročilo o stanju in zgodovini posojil, ki so bila po letu 1990 odobrena družbam Globtrade, Adria Investment, Adria Management, Iskra USA, Iskra Commerce, Dora Foods, Kopo International, Slovenske železarne Acroni, Cinchem USA, Slovenske železarne, Cinkarna Celje in Linden Importing. Po zahtevi FDIC bi moralo to poročilo vsebovati tudi podatke, ali je v omenjenih pravnih osebah, NLB, d.,d., in drugih pravnih osebah, ki so poslovno povezane z LBS, znan zakoniti ali premoženjski interes Bojana Bevca, človeka, ki predseduje slovenski poslovni skupnosti v New Yorku in je direktor holdinške družbe Adria Investment, ki ima v svojem portfelju podjetja Adria Management, Kopo International, Linden Investing, Dora Foods in druga.

FDIC je opozoril LBS na njeno pravico do seznanitve z obtožbami in do zaslišanja, ki bi podrobneje osvetlilo njeno tvegano in nerazumno bančno poslovanje, vendar se je LBS tem pravicam odrekla, kar pomeni, da se je popolnoma podredila zahtevam odredbe. Še zdaj pa ni znano, ali je LBS sploh odpravila očitane ji nepravilnosti. Po besedah guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija bo odgovor na to mogoče dati, ko bo narejeno poročilu o nadzoru, ki v LBS poteka od avgusta letos in pri katerem sodelujejo nadzorniki iz Banke Slovenije. Bajuk pa naj bi iz neformalnih virov izvedel, da LBS zahtev ameriških nadzornikov še ni izpolnila.

Gabrovec sicer priznava, da se odredba FDIC sliši katastrofalno, vendar dodaja, da so nepravilnosti, naštete v poročilu ameriških nadzornikov, pretirane in "vzete iz konteksta". Trdi tudi, da uprava LBS pod njegovim vodstvom nikoli ni ogrožala varnosti vlog svojih komitentov: "Banka v času mojega službovanja v New Yorku ni nikoli nezakonito poslovala in depoziti komitentov banke niso bili nikoli kakorkoli ogroženi. Vsi depoziti ostajajo še naprej, tako kot v preteklosti, v celoti zavarovani pri FDIC, v skladu z ameriškimi predpisi. Ne banki ne katerikoli osebi v banki ni bila izrečena nobena denarna ali kakršnakoli druga kazen kateregakoli kontrolnega organa ali sodišča med poslovanje banke od leta 1991 do danes." Poudaril je tudi, da je upravni odbor poslovanje banke skrbno nadziral, da so bila vsa posojila, tudi tista, ki so jih dobila slovenska podjetja, izpeljana na podlagi temeljite analize in da LBS sodi med dobro kapitalizirane banke z rezervacijami za vse morebitne izgube. Pri kršitvi predpisov oziroma zakonov pa naj bi šlo zgolj za enkraten in kratkotrajen dogodek, ko banka med inšpekcijskim pregledom ni imela v svojih arhivih cenilnega zapisnika o vrednosti stolpnice TR3, kopijo zapisnika pa naj bi inšpektorjem predložila prepozno. Zase pravi, da je delo v LBS deset let opravljal skrajno vestno, profesionalno in pošteno. Bajuk pa meni, da bi Gabrovec zaradi teh nepravilnosti v ZDA lahko izgubil bančno licenco. Poudaril je še, da bo pravi škandal nastal, če se bodo kot resnične izkazale informacije, da so nekatere slabe terjatve LBS odkupile druge hčerinske banke NLB. Prepričan je, da lastninjenje obeh državnih bank, torej NLB in NKBM, ne more biti izvedeno, dokler ne bo znana resnična vrednost naložb obeh bank v hčerinskih podjetjih v tujini. Tematiko namerava Bajuk odpreti na prihodnji seji parlamentarne komisije za nadzor proračuna in drugih javnih financ, poleg tega pa od finančnega ministra Ropa pričakuje pisni odgovor na več zastavljenih vprašanj glede doslej očitno zelo pomanjkljivega nadzora nad poslovanjem hčerinskih bank NLB in NKBM v tujini.